"Psi, želite večno živeti?" in še 5 sijajnih filmov o Stalingradu

Dnevi in noči (1944)

To je prvi sovjetski film o stalingrajski bitki. Posneli so ga leta 1944, zasnovan pa je na dramski igri sovjetskega pisca Konstantina Simonova. Zgodba spremlja obrambo Stalingrada med avgustom in novembrom leta 1942, ko so potekali najhujši boji. Film pokaže, da so "pravi heroji, ki so obranili Stalingrad, v resnici oficirji in vojaki Rdeče armade", ne pa komunistična partija in njeni voditelji.

Eden od glavnih igralcev v filmu je mladi Jurij Ljubimov, kasnejši direktor legendarnega moskovskega gledališča na Taganki.  

Veliki preobrat (1945)

"Kritični opis vojaških spopadov je pravzaprav vznemirjujoč prikaz življenja vojakov stran od doma, ki se borijo v surovih pogojih na mrzlih ruskih frontah, ne da bi vedeli, ali bodo spopadi kateri od strani sploh prinesli kakšno korist. Panoramski posnetki pokrajine in mračnih, melanholičnih prizorov z dialogi, ki so Ermlerjev podpis, so čudovito narejeni in dopolnjujejo izraznost igralcev," piše sodobni kritik o sovjetskem filmu Fridriha Ermlerja iz leta 1945.

Avtorji filma so kasneje priznali, da se je ideja o filmu pojavila takoj po sovjetski zmagi pri Stalingradu, ki je takrat izgledala kot pravi čudež. Film je septembra 1946 osvojil veliko nagrado na filmskem festivalu v Cannesu.

Stalingrad: Psi, želite večno živeti? (1959)

Naslov filma so besede pruskega kralja Friedricha Velikega: "Prekleti psi, mar želite živeti večno?" Te besede naj bi pruski kralj namenil vojakom, ko so začeli v paniki bežati z bojnega polja.

To je prvi film na temo stalingrajske bitke, posnet v Zahodni Nemčiji. Nastal je približno takrat, ko se je zadnji vojni ujetnik vrnil domov iz Sovjetske zveze. Film se osredotoči na življenje vojakov Wehrmachta in njihovih romunskih zaveznikov po predaji v Stalingradu, ko so se znašli v ujetništvu. Režiser je v filmu uporabil avtentične arhivske posnetke.

Borili so se za domovino (1976)

Film sovjetskega režiserja Sergeja Bondarčuka, dobitnika oskarja, izstopa med ostalimi stvaritvami, posvečenimi bitki pri Stalingradu. Zasnovan je na istoimenskem romanu Mihaila Šolohova, prejemnika Nobelove nagrade za književnost. Film je zgodba o vojaškem polku, ki se zoperstavi nemški ofenzivi na Stalingrad poleti 1942. Znani sovjetski pisec in igralec Vasilij Šuškin je v tem filmu odigral svojo zadnjo vlogo, poleg njega pa so v filmu igrali tudi številni vodilni sovjetski igralci, vključno s samim režiserjem. Filmska revija Sovjetski ekran ga je razglasil za najboljši film leta 1976.

Sovražnik pred vrati (2001)

To je verjetno najbolj znan film o omenjenem zgodovinskem dogajanju na Zahodu. Režiral ga je francoski režiser Jean-Jacques Annaud, v središču pozornosti pa je osebni spopad med dvema ostrostrelcema, ki ju igrata Jude Law in Ed Harris. Čeprav je film v Rusiji naletel na mešane odzive, pa so pozitivno ocenili zastavljeno veličino projekta in izjemno vizualno komponento. Številne zgodovinske napake in klišeji pa so naleteli na ostro kritiko. "Proračun s 85 milijoni dolarjev brezosebnim likom ne more vdahniti življenja, banalne ljubezenske zgodbe pretvoriti v ganljivo ali izumetničenih dialogov spremeniti v naravne," je napisal eden od kritikov. Drugi pa menijo, da je film "neznosno kičast".

V eni od filmskih kritik je film predstavljen takole: "Sovjetske vojake silijo v boj kot živino na klanje, ko pa se umikajo, jih ubijajo njihove lastne kazenske enote. So umazani in klavrni za razliko od negovanih in dobro opremljenih Nemcev."

Stalingrad (2013)

Eden od najnovejših ruskih poskusov prikaza zgodovinske bitke je bil ambiciozen projekt s 30 milijoni dolarjev proračuna, kar je precej velika vsota za rusko kinematografijo. Film je režiral Fjodor Bondarčuk, sin prej omenjenega režiserja filma Borili so se za domovino. Dosegel je velik uspeh v kinih, saj je zaslužil 68 milijonov dolarjev.

Kljub dobri gledanosti in velikem finančnem uspehu pa je film Stalingrad sprožil precej ostre odzive. Rusko Ministrstvo za kulturo je želelo film celo prepovedati, saj "prikazuje herojstvo nacizma in izkrivlja zgodovinska dejstva". Peticijo za prepoved predvajanja je podpisalo 34 tisoč ljudi.Rusko ministrstvo sicer nikoli ni uradno odgovorilo na to peticijo.

Kaj pa je sploh sprožilo takšen odziv nekaterih gledalcev? Morda je to lik nemškega vojaka. V eni od kritik piše, da so nemški vojaki prikazani kot ljudje, ki lahko čutijo in ljubijo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.