Fjodor Rokotov: Katarina Velika (1763).
Najbolj znana ruska vladarica vseh časov, Katarina Velika, je bila na čelu ruskega imperija od leta 1762 do 1796, to obdobje pa se imenuje tudi »zlata doba«. V 34 letih njene vladavine je Rusija postala ena od največjih svetovnih velesil.
Velja, da je bila njena odločnost glavni dejavnik ruske zmage v rusko-turških vojnah in osvajanju ozemelj ob Črnem in Azovskem morju. V tem času je Rusija naredila tudi prve korake na poti do tihooceanske sile in ozemeljskega širjenja do Kurilskih otokov.
Ta imperatorka ni bila zaslužna le za ozemeljsko razširitev svoje države, ampak je pustila precej globljo sled. Ermitaž, največji muzej na svetu, je nastal ravno po njeni zamisli, saj je v tem dvorcu razstavila svojo zbirko umetniških del neprecenljive vrednosti. Pripomogla je tudi k razvoju književnosti in izobraževanja, zaradi česar jo je Voltaire imenoval »Zvezda Severa«.
Valetina Tereškova je 16. junija 1963 postala prva ženska, ki je poletela v vesolje. Upravljala je vesoljsko ladjo Vostok-6. S svojo tridnevno misijo je utrla pot ženskim kozmonavtkam. Med poletom je na sebi izvedla različne teste, da bi ugotovili, kako se žensko telo obnaša med poletom v vesolje.
Kasneje je pridobila naziv doktorja znanosti na tehničnem področju in postala profesorica. Je avtorica več kot 50 znanstvenih del. Organizacija »Svetovna ženska leta« jo je leta 2000 razglasila za »žensko, ki je izvedla največji podvig 20. stoletja.« Tereškova, ki je 6. marca letos praznovala 81. rojstni dan, je izjavila, da je pripravljena odpotovati tudi na Mars, če se pokaže priložnost.
Natan Altman: Portert Ane Ahmatove (1914).
Rojena je bila kot Ana Gorenko. Ta ruska modernistična pesnica je pustila neizbrisno sled na področju, na katerem so v Rusiji prevladovali moški. S svojo poezijo zadržanih čustev je razvila stereotipe o ženskih pesnicah.
Sovjetske oblasti niso bile preveč navdušene nad njo, zato je morala skrivati svoja dela in si na pamet zapomniti vse, kar je pisala. Svoje pesmi je recitirala samo prijateljem, ki jim je zaupala.
Ahmatova je bila vzor tudi dobitniku Nobelove nagrade Josifu Brodskemu. Umrla je leta 1967. Na tisoče ljudi je prisostvovalo žalnim slovesnostim v Moskvi in takratnem Leningradu.
Mihail Nesterov: Portret kiparke Vere Muhine (1940).
Vera Muhina, ena od največjih svetovnih kipark in vodilna predstavnica socrealizma, je bila rojena v Rigi. Njeno najpomembnejše delo je »Delavec in kolhoznica«, ki velja za ideal in simbol sovjetskih časov. Ta ikonična skulptura iz nerjavečega jekla prikazuje lik mladeniča in dekleta, ki v zrak dvigujeta srp in kladivo.
Oglejte si videoposnetek te izjemne skulpture!
Skulptura je visoka 24 metrov in tehta 75 ton, predstavlja pa tudi logotip filmskega studia Mosfilm. Spomenik je izdelan iz jeklenih plošč, postavljenih na leseno osnovo.
Znana dela Muhine so tudi bronasta skupltura Kmetica, ki se nahaja v Državni Tretjakovski galeriji in spomenik Maksimu Gorkemu v Nižnem Novgorodu.
© Rossijskaja gazeta. Vse pravice pridržane.
Kliknite tukaj in spoznajte ruske ženske, ki so svoj uspeh in slavo dosegle v tujini.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
