Deset ruskih slikarjev, brez katerih si ne moremo predstavljati ruske kulture

Andrej Rubljov (1360-1428)

Sveta Trojica

Tretjakovska galerija

Andrej Rubljov je najbolj znan ruski ikonopisec. Njegova legendarna Sveta trojica (1411) je postala duhovni simbol ruskega slikarstva.

Življenje tega slikarja je precej skrivnostno, vemo pa, da je bil menih, ki se je posvetil Bogu in slikanju ikon. Ruska pravoslavna cerkev ga je tudi kanonizirala.

Rubljov je bil avtor fresk v cerkvi Marijinega oznanjenja v moskovskem Kremlju, ki danes več ne obstaja. Tudi cerkve, posvečene Marijinemu vnebovzetju v Zvenigorodu in Vladimirju, je poslikal Rubljov, freske pa so na ogled še danes.

Karl Brjulov (1799-1852)

Poslednji dan Pompejev

Državni Ruski muzej

Sodobniki so ga poimenovali "car slikarstva". Karl Brjulov naj bi bil eden od prvih ruskih slikarjev, ki so doživeli uspeh na mednarodni ravni.

Monumentalna slika Poslednji dan Pompejev (1830-1833), ki so je naslikal med bivanjem v Italiji, je osvojila glavno nagrado v Pariški razstavi, slikar pa je nato postal izjemno priljubljen v Evropi in Rusiji.

Jahalka

Tretjakovska galerija

Oče ruskega slikarskega romantizma je izhajal iz družine s francoskimi koreninami, do leta 1822 pa je celo nosil francosko ime Charles Bruleau. Bil je del celotne dinastije slikarjev, ki se je začela z njegovim pradedom.

Najbolj znan je kot slikar portretov. Njegovo delo Jahalka (1832) je eno od najbolj izstopajočih v Tretjakovski galeriji.

Ivan Ajvazovski (1817-1900)

Pogled na Carigrad in Bosporski zaliv

Zasebna zbirka

Znani mojster morskih pejsažev je eden od najdražjih ruskih slikarjev. Njegovo sliko Pogled na Carigrad in Bosporski zaliv (1856) so leta 2012 prodali za skoraj 5 milijonov dolarjev na dražbi hiše Sotheby's.

Med valovi

Galerija slik I. K. Ajvazovski

Razburkani valovi, značilni za njegova dela, so postali svetovni slikarski fenomen. Ajvazovski je naslikal preko 6000 del. Deveti val, Črno morje in Mesečina na Bosporju spadajo med najboljša dela.

Aleksej Savrasov (1830-1897)

Pogled na moskovski Kremelj

Državni Ruski muzej

Realistični slikar Aleksej Savrasov je začetnik žanra lirskega pejsaža v ruskem slikarstvu. Njegova dela so polna individualnosti, intime in narave.

Vrane so se vrnile

Tretjakovska galerija

Savrasov je naslikal eno od najbolj znanih ruskih del - Vrane so prišle nazaj (1871), ki ga pozna vsak Rus.

Ivan Šiškin (1832-1898)

Jutro v borovem gozdu

Tretjakovska galerija

Po podatkih Vseruskega centra za preučevanje ruskega javnega mnenja je Šiškin prvi na seznamu najbolj znanih ruskih slikarjev. Njegovo sliko Jutro v borovem gozdu (1886) so uporabili za oblikovanje ovoja znanih ruskih čokoladnih bombonov Miška kosolapyj.

Okolica Sankt Peterburga

Tretjakovska galerija

Med njegova bolj znana dela štejemo še: Okolica Sankt Peterburga (1856), Sončni zahod (1869), Poldne v predmestju Moskve (1869), Rž (1879) in Sončen dan (1895).

Ilja Repin (1844-1930)

Repin je največji ruski realistični slikar. Naslikal je vso raznolikost življenja v Rusiji. Mnoga njegova dela imajo močno ideološko ozadje.

Nepričakovana vrnitev

Tretjakovska galerija

Med najbolj znane mojstrovine spadajo njegovi Burlaki na Volgi (1870-1873), kjer je prikazal nadčloveški napor delavcev, ki so po reki vlekli velike ladje. Repin je delo naslikal še kot študent slikarske akademije v Sankt Peterburgu.

Burlaki na Volgi

Državni Ruski muzej

Slika je sprožila velik škandal. Posamezni kritiki so ga označili za največjega skrunitelja umetnosti, ki "monumentalizira" prizore iz življenja "nižjih slojev".

Viktor Vasnecov (1848-1926)

Carjevič Ivan na sivem volku

Tretjakovska galerija

Carjevič Ivan na sivem volku (1889), Bogatirji (1898), Sneguročka (1899), Kneginja Nesmejana (1926) so le nekatera izjemna dela Viktorja Vasnecova. Bil je izjemen narodni slikar, ustvarjalec ruske pravljice v slikarstvu in "vitez ruske umetnosti".

Tretjakovska galerija

Konstantin Kokoškin/Global Look Press

Vasnecov se je ukvarjal tudi z arhitekturo in je celo načrtoval fasade Tretjakovske galerije. Delal je tudi na freskah Vladimirske cerkve v Kijevu.

Mihail Vrubel (1856-1910)

Padli demon

Tretjakovska galerija

Bil je eden od tistih predstavnikov ruske moderne, ki so pustili največji vtis. Na svojih platnih je pogosto prikazoval prizore iz nočnih mor. Posebej ga je zanimal demon iz istoimenske poeme pesnika Mihaila Lermontova. Bil je tako obseden z njim, da so sodobniki to pripisovali duševni bolezni.

Zanimalo ga je tudi monumentalno slikarstvo, izdeloval je skice za freske Vladimirske cerkve v Kijevu. Ukvarjal se je tudi z dekorativno umetnostjo in delal skulpture iz majolk in keramičnih vaz.

Labodja princesa

Tretjakovska galerija

Med najbolj znana dela spadajo: Padli demon (1902), Labodja princesa (1900), Vzhodna pravljica (1886), Portret deklice s perzijsko preprogo v ozadju (1886).

Valentin Serov (1865-1911)

Serov je znan kot mojster psiholoških portretov. Za predstavnike ruske elite je bilo v tistem času pomembno, da imajo svoj portret, ki ga je naslikal Serov. Za njegov atelje so ljudje čakali v vrsti. Po drugi strani pa so se ga tudi nekoliko bali, saj je lahko zelo neprijetno izpostavil človeške pomanjkljivosti.

Dekle z breskvami

Tretjakovska galerija

Posamezni kritiki menijo, da je Serov pripadal ruskemu impresionizmu. Njegova najznamenitejša slika je Dekle z breskvami (1887).

Med znana dela spadajo še Dekle na soncu (1888), Poletje (1885) in Ugrabitev Evrope (1910).

Boris Kustodijev (1878-1927)

Žena trgovca pije čaj

Tretjakovska galerija

Boris Kustodijev je na svojih živih platnih prikazoval vsakdanjost ruske vasi. Študiral je skupaj z Repinom in sodeloval v znanem gibanju Svet umetnosti.

Boljševik

Tretjakovska galerija

Med njegova najbolj znana dela spadajo še Trgovčeva žena pije čaj (1918), Boljševik (1920), Šaljapinov portret (1922) in Lepota (1915).

Pomlad je v zraku: Slike in verzi ruskih umetnikov o najlepšem delu leta

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.