Serija Černobil (Chernobyl) je bila v Rusiji pričakana z velikim zanimanjem in zelo čustveno sprejeta. V Rusiji in drugih postsovjetskih državah so ljudje pozorno spremljali vsako epizodo in nato na socialnih omrežjih debatirali o umetniški vrednosti in avtentičnosti prikaza življenja v Sovjetski zvezi.
A ena stvar, s katero so se strinjali praktično vsi, je bila dobra izbira igralske zasedbe.
Legasov je bil znanstvenik in prvi namestnik direktorja Inštituta Kurčatova za jedrsko energijo. Takoj po nesreči so ga poslali v Černobil, da bi pomagal pri sanaciji posledic. Prav on je bil tisti, ki je sprejel odločitev za gašenje gorečega reaktorja z mešanico peska in bora. Dve leti kasneje si je vzel življenje, za sabo pa pustil avdiokasete s prej neznanimi podrobnostmi o preiskavi in likvidaciji nesreče.
Več o Legasovu preberite v našem prispevku.
Žena gasilca, ki je pomagal gasiti požar na reaktorju, je bila noseča, ko se je odpravila v moskovsko bolnišnico, kamor so sprejeli njenega moža, da bi mu stala ob strani v zadnjih dneh njegovega življenja. Ni se zavedala, kakšni nevarnosti je izpostavljena, njena novorojenka pa je po porodu živela samo nekaj ur. Ljudmila danes živi v Kijevu. Kasneje je rodila zdravega otroka.
Igralka Jessie Buckley je že nekoč igrala Rusinjo, in sicer Marijo Bolkonsko v BBC-jevi seriji Vojna in Mir.
Ljudmilin mož je bil 26. aprila 1986 na dopustu. Z ženo sta načrtovala piknik na podeželju. A to noč je bil poklican, da pomaga pri gašenju požara na černobilski jedrski elektrarni, od koder se nikoli več ni vrnil domov. Ljudmila je na pogrebu v rokah držala čevlje pokojnega moža, ki mu jih zaradi oteklin na stopalih niso mogli več nadeti.
V času černobilske katastrofe je bil Ščerbina namestnik predsednika sovjetske vlade. Zadolžen je bil za organiziranje reševalne in sanacijske operacije. Organiziral je evakuacijo iz Pripjata in nadziral mnogo stvari, od gašenja do dekontaminacije območja.
Med drugo svetovno vojno je Ščerbina upravljal dobavo zalog po železnici za vojsko, nakar je njegova kariera doživela nagel vzpon. Imenovan je bil na enega vodilnih partijskih položajev v Sibiriji in nadziral gradnjo jezu pri Irkutsku in Bratsku, gradnjo mest in mnoge druge projekte.
Po Černobilu je vodil tudi sanacijsko operacijo po hudem potresu, ki je leta 1988 prizadel Armenijo. Umrl je leta 1990.
Po uradni preiskavi in izvedeni sodbi je bil namestnik glavnega inženirja na černobilski jedrski elektrarni Anatolij Djatlov eden od krivcev za tragedijo, ki se je zgodila zaradi tvegano izvedenega preizkusa. Obsojen je bil na deset let zapora a zaradi radiacijske bolezni in mnogih pisem zaščitnikov človekovih pravic, vključno z akademikom Andrejem Saharovom, je bil izpuščen predčasno in leta 1995 umrl.
Ljudje, ki so spremljali nesrečo v živo, so kritizirali serijo zaradi enostranskega prikaza Brjuhanova kot popolnega k*etena. Pravi Brjuhanov namreč ni mogel razumeti resničnih razsežnosti tragedije. To je bila prva jedrska nesreča v sovjetski zgodovini in nihče ni vedel, kako se odzvati. Po drugi strani se je očitno bal poročati o pravih okoliščinah katastrofe partijskim šefom zaradi strahu pred izgubo službe.
Obsojen je bil na deset let zapora. Še vedno živi v Kijevu.
Po besedah enega od njegovih podrejenih glavni inženir Fomin ni bil »lopov«, kakor so ga prikazali v seriji. Kljub temu so ga obsodili na deset let zapora isto kot Djatlova in Brjuhanova. Med preiskavo so ga premestili v predpostopkovni pripor, kjer naj bi poskušal storiti samomor.
Fomin še vedno živi, vendar se ne pojavlja v javnosti. Ena njegova izjava pa je množično zaokrožila po medijih: »Sprejemam krivdo samo za eno stvar – moje prepričanje, da so stroji najpomembnejši del sistema elektrarne. A kot se je izkazalo, so najpomembnejši del ljudje. Podcenjeval sem njihovo vlogo.«
Višji nadzorni inženir Toptunov je bil v kontrolni sobi, ko se je zgodila eksplozija. Bil je eden tistih, ki so nasprotovali odločitvi Djatlova o nadaljevanju eksperimenta, saj reaktor nanj ni bil pripravljen. Med poskusom ponovnega ročnega zagona dotoka hladilne vode v reaktor, je bil izpostavljen smrtni dozi sevanja in umrl več tednov po nesreči v bolnišnici v Moskvi.
Prikaz Gorbačova v seriji je požel največ kritik v ruskih medijih, večinoma zaradi enostranskosti in grotesknosti. Nekateri komentatorji so menili, da je v seriji deloval bolj kot Stalin, kar v resnici ni bil. Med njegovim vodstvom sta se namreč zgodili perestrojka in glasnost.
Gorbačov je bil prvi, ki je priznal, da je bila černobilska nesreča eden od razlogov razpada Sovjetske zveze. Medijem je povedal, da si bo tudi on ogledal serijo in povedal svoje mnenje o njej, vendar tega za zdaj še ni storil.
Preberite še:
Kdo je temnopolti vojak, ki je služil v Černobilu?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
