10 sovjetskih glasbenih filmov, ob katerih je prepevala vsa država

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Vesela druščina, 1934

Vesela druščina

Grigorij Aleksandrov, 1934/Moskinokombinat

Prva glasbena komedija v Sovjetski zvezi in triumf sovjetske filmske dive Ljubov Orlove.

Film Grigorija Aleksandrova pripoveduje o dogodivščinah pastirja Kostje (Leonid Utesov), ki postane dirigent jazzovskega orkestra, in gospodinje Ane (Ljubov Orlova), ki postane pevka.
Pesmi iz tega filma se učijo celo pri pouku glasbe.

2. Karnevalska noč, 1956

Karnevalska noč

Eldar Rjazanov, 1956/Mosfilm

Novega leta v Rusiji si je nemogoče predstavljati brez glasbene komedije Eldarja Rjazanova z Ljudmilo Gurčenko v glavni vlogi.
Zaposleni v kulturnem domu pripravljajo pester program za silvestrsko zabavo - na sporedu so plesi, pesmi, čarovniški triki in celo stand-up. Vendar direktor doma želi ta večer spremeniti v resen dogodek z znanstvenimi predavanji. Mladi zaposleni pa imajo svoje načrte...

3. Nebeške lastovke, 1976

Nebeške lastovke

Leonid Kvinihidze, 1976/Lenfilm

Glasbena komedija Leonida Kvinihidzeja je nastala po francoski opereti "Mam'zelle Nitouche" iz leta 1883. Dekleta iz internata z nazivom "Nebeške lastovke" se pod nadzorom nun učijo dobrih manir. Glavna junakinja Denise (Ija Ninidze) sanja o velikem odru. Izve, da njihov učitelj petja (Andrej Mironov) živi dvojno življenje: v prostem času ustvarja glasbo za frivolne gledališke predstave in svojo najljubšo igralko Korino (Ljudmila Gurčenko).

Nekega dne Denise prejme pismo svojih staršev, ki jo čakajo v Parizu in jo nameravajo omožiti. Učitelja zadolžijo za spremstvo dekleta na potovanju. Na poti ju čaka še veliko dogodivščin.

4. Mama, 1976

Mama

Elizabeta Bostan, 1976/Mosfilm

Se spomnite pravljice o volku in kozličkih? Mama koza zapusti hišo in svojim sedmim kozjim otročičkom naroči, naj volku ne odpirajo vrat. Ta pa spremeni glas in se pretvarja, da je koza.

V skupnem sovjetsko-romunsko-francoskem filmu "Mama" so to pravljico spremenili v pravi muzikal s pesmimi in plesi. Ludmila Gurčenko je odlično odigrala vlogo kozje mame, Mihail Bojarski pa vlogo volka.

5. Ah, vaudeville, vaudeville, 1979

Ah, vaudeville, vaudeville

Georgij Jungvald-Hilkevič, 1980/Mosfilm

Pesem o vedeževalki, ki ima vedno "vsaj eno stranko", je postala priljubljena po zaslugi tega glasbenega filma, ki ga je režiral Georgij Jungvald-Hilkevič. Film govori o hčerki gledališkega igralca, ki jo želi oče poročiti proti njeni volji. Toda tudi ona želi nastopati v gledališču! In da bi prevarala morebitnega soproga, ves čas spreminja svojo podobo.

Sanje se ji uresničijo, postane igralka. Mnogo let pozneje njena hči želi iti po njenih stopinjah, in mati jo skuša prepričati, naj si izbere drug poklic.

6. Višje od mavrice, 1980

Višje od mavrice

Georgij Jungvald-Hilkevič, 1986/Odesski filmski studio

Glasbena pravljica o sovjetskem šolarju, ki piše pesmi in poezijo, pri telovadbi pa sanja o tem, da bi skakal v višino bolje kot vsi drugi. Pravljica je zato, ker se v filmu pojavi čarovnica Sirena, ki mu izpolni željo, vendar postavi pogoj, da ne sme goljufati.

Pesmi iz tega filma so znane tudi tistim, ki si ga še nikoli niso ogledali. V filmu pojejo najbolj priljubljeni izvajalci Vladimir Presnjakov mlajši, Vladimir Bojarski in Alla Pugačeva. In te pesmi se poslušajo še danes!

7. Karneval, 1981

Karneval

Tatjana Lioznova, 1981/ Filmski studio M. Gorkega

Glasbeni film o dekletu iz province (igra jo Irina Muravjova), ki sanja, da bi nastopala na odru in odide osvajat Moskvo. Na sprejemnih izpitih ji ne uspe, vendar ostane v mestu, da bi poskušala še naslednje leto. Vse leto mora preživeti v iskanju sredstev za preživljanje. Svojim sanjam se približa, ko dobi službo v glasbeni dvorani. Nekega dne gre na oder, da bi zamenjala bolnega statista, vendar ji nastop spodleti.

Podobe iz njenega težkega resničnega življenja se v filmu prepletajo s sanjami o njenem petju, medtem ko občinstvo navdušeno ploska, na koncu sploh ni jasno, ali je v resnici postala uspešna umetnica ali gre za iluzijo.

8. Čarodeji, 1982

Čarodeji

Konstantin Bromberg, 1982/Gosteleradio ZSSR

Fantazijski glasbeni film po scenariju bratov Strugacki. Dogajanje se začne nekaj dni pred novim letom v znanstvenem inštitutu, kjer proučujejo magijo. Zaposleni razvijajo čarobno palico in čakajo na komisijo, ki bo odobrila njeno izdelavo za ljudi. Za to komisijo pripravijo novoletno pogostitev s pesmimi in plesi, na tem mestu pa pride v ospredje "ljubezenska tema". Ena od zaposlenih v napadu ljubosumja drugo spremeni v čarovnico z "zimskim srcem". Urok lahko prekine le poljub ljubljene osebe. In seveda ne gre brez novoletnega čudeža. Medtem pa že prispe komisija...

9. Mary Poppins, nasvidenje, 1983

Mary Poppins, nasvidenje

Leonid Kvinihidze, 1983/Gosteleradio ZSSR

Še en televizijski film Leonida Kvinihidzeja, ki je postal prava glasbena klasika. Temelji na knjigi Pamele Travers o varuški Mary Poppins (v filmu jo igra Natalija Andrejčenko). Glasbo je napisal eden najslavnejših sovjetskih skladateljev Maksim Dunajevski, te pesmi pa še vedno predvajajo na radijskih postajah po vsej državi!

10. Mi smo iz jazz-a, 1983

Mi smo iz jazz-a

Karen Šahnazarov, 1983/Mosfilm

Film je postavljen v zgodnjo Sovjetsko zvezo, v sredino dvajsetih let prejšnjega stoletja. V tistem času po vsem svetu igrajo jazz in tudi mladi komsomolec Kostja Ivanov iz Odese želi ustanoviti lasten jazzovski bend. Skupaj z drugimi glasbeniki se odpravi v Moskvo. Ko pa končno postanejo priljubljeni, ZSSR razglasi jazz za "prepovedan".

Film se konča s srečanjem starih prijateljev nekaj desetletij pozneje.
Film je postal eden najuspešnejših v svojem času. V enem letu si ga je ogledalo več kot 17 milijonov gledalcev in kupilo 46 držav.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.