Zakaj je ruščina tako zahtevna za tujce?

Vir: Каterina Lobanova

»Ogromno nekih neznanih znakov,« so besede, s katerimi je japonska prevajalka Mayu Okamoto opisala svoje misli, ko se je prvič srečala z rusko pisavo. Tujci, ki so navajeni na latinico (celo prebivalci Azije praviloma poznajo angleščino), že na prvi pogled razumejo, da je ruščina poseben primer.

Nepoznane črke

Zasebna predavateljica ruskega jezika za tujce Natalija Blinova razlaga, da tujci prvič postanejo nervozni, ko spoznajo, da ima ruščina 33 črk, zvokov pa je še več. Črke se včasih berejo drugače, kot se pišejo. Rusi denimo besedo хорошо [horošo] izgovorijo 'harašo' (gre za tako imenovano »a-kanje«, op. prev.).

Seveda so potem tukaj še popolnoma unikatne črke in zvoki, ki jih v drugih jezikih ni. Tujci težko razumejo, kako se izgovori trdi i (Ы). Na internetu je neka angleško govoreča študentka pisala, da so ji ruski prijatelji predlagali, da iz angleške besede »table« izvzamejo tisti zvok med 'b' in 'l', vendar to ne uspe vsakomur. Komaj se tujci navadijo na Ы, je tu že nov izziv – š (Ш) in šč (Щ). Tujci ti črki ločijo samo po repu. Drugega načina ni.

Tujci imajo težave tudi z ruskimi naglasi: ne samo, da se lahko ta znajde na kateremkoli zlogu (s tem se ruščina razlikuje od francoščine), ta lahko preskakuje tudi glede na obliko iste besede. »Gre za nepredvidljivo stvar. Skoraj nemogoče je razumeti, zakaj je pravilno «стол — столЫ» [stol – stolY; v slovenščini je to miza] in zakaj je pravilno «телефОн — телефОны» [telefOn – telefOny],« razlaga Anna Solovjova, predavateljica na Inštitutu za ruski jezik in kulturo pri Moskovski državni univerzi.

Šest sklonov

Recimo, da se je tujec uspel prebiti skozi sito ruske fonetike in se je naučil izgovarjati besede. Nov preizkus je slovnica. »Zame si je bilo najtežje zapomniti šest sklonov v ruskem jeziku – mi jih imamo manj,« se svojega učenja ruščine spominja nemški študent Simon Schirrmacher. Sklone je bolj ali manj osvojil šele po enem letu življenja v Rusiji.

Zlasti težko je tujcem, ki v svojem jeziku nimajo sklonov ali pa ti ne vplivajo na strukturo besede, »Zdelo se mi je nepredstavljivo, da moram zaradi sklona naravnost spreminjati besedo! Ajaj! In potem še spreganje glagolov. Vsakič, ko izrečete frazo, morate pomisliti, kako se spremeni vsaka beseda, kakšno obliko je potrebno izbrati,« pripoveduje Mayu Okamoto.

Opomba slovenskega prevajalca: Slovenci sicer imamo enako število sklonov kot Rusi, vendar se ti v našem jeziku sklanjajo drugače, kot pri Rusih. Za povrh je v slovenščini 5. sklon mestnik in 6. orodnik, medtem ko je v ruščini ravno obratno. Seveda pa Rusi ne poznajo dvojine.

Zahtevni glagoli

Še ena veščina, ki jo tujci težko osvajajo pri ruskem jeziku, je ločevanje med dovršnim in nedovršnim glagolskim vidom. »Močno upam, da bom nekega lepega dne razumel to stvar,« je spoštljivo, a brez posebnega upanja pripomnil Simon Schirrmacher. Mayu Okamoto takole opisuje svoje izkušnje: »Spomnim se, da sem stokrat brala učbenik s slikicami. On je 'prišel' in on je 'prihajal'. Kaj to označuje? Kje je on zdaj? Je ostal ali je že šel? To je grozno.«

Ločen problem predstavljajo glagoli premikanja, ki jih je v ruščini ogromno. »Primer, za preprosti italijanski glagol 'andare' (ali v slovenščini: iti) imamo v ruščini «ходить», «идти», «пойти», «ехать», «поехать», «ездить»,« našteva Natalija Blinova.

Ana Solovjeva se je spomnila na svoj najljubši glagol кататься [katats'ja], ki ga lahko prevedemo kot »uporaba prevoznega sredstva, toda ne zaradi prevoza, ampak zaradi sprostitve« (skupaj s predmetom lahko ta glagol uporabimo za drsanje, smučanje, kolesarjenje in podobno, op. prev.). K vsem tem glagolom lahko dodamo še predpone, ki spremenijo pomen besed. Da ne bilo slučajno tujcem prelahko.

Svetla stran ruščine

Vendar nikar ne obupajte! Obstajajo tudi stvari, v katerih je ruščina lažja od tujih jezikov. Predavatelji v prvi vrsti spomnijo, da ruščina nima členov in ima veliko manj časov v primerjavi s številnimi evropskimi jeziki – samo tri.

Solovjova je prepričana, da učenje ruščine ni nič težje od učenja angleščine, samo navaditi se je potrebno na jezik. »Če bi se tujci učili ruščine z zgodnjega otroštva, kot svoj materni jezik, se ta ne bi zdela tako težka,« verjame jezikoslovka.

Natalija Blinova pa pravi, da je še veliko jezikov, ki so težji od ruskega, na primer kitajski ali arabski jezik. »V ruščini se skoraj vsa strašna slovnica konča na ravni A2. Nato se začneta svoboda in neizmerno uživanje v veliki in prelepi ruščini,« je sklenila.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.