Nostalgija po pionirjih živi še danes

19. maja so v Rusiji obeležili 95. obletnico ustanovitve sovjetskega pionirskega gibanja, na današnji dan, 25. maja, pa smo v nekdanji Jugoslaviji praznovali dan mladosti. V Sovjetski zvezi so bili pionirji – poleg Lenina, srpa in kladiva ter nasmeška Gagarina – eden od najbolj prepoznavnih simbolov. Večina Rusov, starejših od 35 let, ima prijetne otroške spomine na pionirske dni.

Generalni sekretar KPSZ Leonid Brežnjev s pionirji v Mednarodnem otroškem centru Artek na Krimu. Vir: Vladimir Musaeljan/TASS

»Vedno naprej, ne korak nazaj«

Na začetku 20. stoletja, pred revolucijo, so v Rusiji obstajale organizacije skavtov. Idejo so uvozili iz Združenih držav Amerike. Leta 1917 je bilo v skavte včlanjenih okoli 50.000 otrok in mladostnikov. Po oktobrski revoluciji pa so nove sovjetske oblasti na skavtske organizacije gledale kot na »sovražne ostanke Carske Rusije«, zato so jih hitro ukinili.

Na začetku 20. stoletja so v predrevolucionarni Rusiji obstajale organizacije skavtov. Idejo so uvozili iz ZDA. Vir: Albert Simanovski/TASS

Gibanje skavtov je odlično združevalo in izobraževalo otroke. Mlada sovjetska vlada se je tega zavedala, zato se je odločila za ustanovitev lastne mladinske organizacije, ki bi bila »podobna skavtom po obliki in komunistična v vsebini«, kot je rekla ena od ustanoviteljic Nadežda Komstantinovna Krupskaja.

Tako so se 19. maja 1922 odločili za ustanovitev oddelkov pionirjev po vsej državi.

Mladi sestavljalci letal v pionirskem mladinskem taboru Artek, 1982. Vir: Vladimir Fjodorenko/RIA Novosti

Namen pionirjev je bil izobraziti sovjetske otroke, da bodo zvesti idealom komunizma in partije, kar je izražal tudi slogan: »Pionir, bodi pripravljen za boj v imenu idealov Komunistične partije!«

Namen pionirjev je bil izobraževati sovjetske otroke, da bi bili zvesti idealom komunizma in parije. Na sliki: Pionirska značka »Vedno pripravljen!«. Vir: Legion Media

Dvorana zmage, Centralni muzej Oboroženih sil ZSSR, 1985. Iniciacija otrok v Vsezvezno organizacijo pionirjev, ki je bila poimenovana v čast Vladimirja Lenina. Vir: Aleksander Graščenkov/RIA NovostiPrva generacija sovjetske mladine je imela kar pestro politično vzgojo. Kot glavni zgled šolarjem so tiste dni denimo predstavljali Pavlika Morozova, morda legendarnega, brezkompromisnega borca proti »sovražnikom ljudstva«, za katerega pravijo, da je pričal proti lastnemu očetu zaradi sumov o utaji davkov. Vendar se je politična plat sovjetske vzgoje postopoma zmanjševala.

Prva generacija sovjetske mladine je imela kar pestro politično vzgojo. Kot enega od prvih zgledov za šolarje so predstavljali Pavlika Morozova, ki ga je na tej sliki upodobil Nikita Čebakov. 1952. Vir: Saikov/RIA Novosti

»Pionir je zgled vsem«

Sovjetski pionirji so bili mladostniki, stari od 9 do 14 let. Včlanitev v pionirje je bila pomembna življenjska prelomnica za vsakega sovjetskega šolarja, vsekakor je šlo za nepozaben dogodek.

Parada na Rdečem trgu ob 50. obletnici ustanovitve pionirjev leta 1972. Vir: TASS

Navadno je uradna slovesnost potekala na enega od dveh ključnih dni sovjetskega koledarja,  22. april (rojstni dan Lenina, po katerem se je imenovala organizacija) ali 19. maj (dan pionirjev). Mnogi odrasli Rusi se še danes spominjajo, kako so imeli tistega dne kurjo polt, ko so jim zavezali rdečo rutico okoli vratu, s čimer niso bili več »Oktobrski otroci« (tako so rekli mlajšim šolarjem), temveč člani veliko bolj prestižnih pionirjev.

Vsezvezni tabor pionirjev Vladimirja Lenina Artek. Na sliki otroci iz Mladinskega inženirskega kluba testirajo model lunohoda, 1. 6. 1978. Vir: V. Lagranž/RIA Novosti

Status pionirja je bil za šolarje vir velikega ponosa, ki ga izraža tudi izrek: »Pionir je zgled vsem.« V skladu z ideali bi moral biti iskren, discipliniran, pogumen ter vedno spoštljiv do starejših in mlajših – preprosto rečeno, ideal najboljših človeških vrlin.

Osrednji element poletnih pionirskih taborov je bil šport. Še posebej priljubljena sta bila »pionirbal« (temeljil je na odbojki) in zarnica (vojaška igra). Poleg iger in športov je bil poudarek tudi na družbeno koristnem delu: otroci so sodelovali na subbotnikih (udarniški delovni dnevi, ki so se navadno zgodili na soboto), pobirali odpadni papir in železo, pomagali starejšim, pomagali sošolcem, ki so zaostajali pri pouku, ter sodelovali v prostovoljnih gasilskih brigadah. Posebna čast za pionirje je bilo sodelovanje na vseh bleščečih paradah, s katerimi so obeležili najpomembnejše dneve sovjetske zgodovine.

Pionirji med udarniško soboto v mestu Ščastje (»Sreča«), Ukrajinska SSR. Vir: Boris Kavaškin/TASS

»Pionirska ruta / nima družine in sorodnikov. / Z vso mlado krvjo / je še bolj rdeča.«

Pionirji ne bi bili tako prepoznavni brez simbolov, ki so si jih v veliki meri sposodili od skavtov. Omenimo denimo nezamenljivo ruto. Pri skavtih je imela tudi praktično vlogo: kos blaga je služil kot obveza za rano ali za odstranjevanje vročega lonca s hrano z ognja. Barva je bila različna, glede na različne dejavnike.

Mladi slikarji med pripravami na umetniški festival leta 1975, pionirski tabor Artek, Krim. Vir: Runov/RIA Novosti

Pionirska ruta pa je bila vedno svetlo rdeča in je služila kot čaščeni simbol celotnega gibanja. V sovjetski simboliki je rdeča barva predstavljala kri, prelito v imenu revolucije. Bila je tudi interpretacija za njeno trikotno obliko. Vsak vogal je predstavljal eno od treh organizacij: Komuniste (odrasle), Komsomol (komunistično mladino) in Pionirje.

Sovjetski otroci so našli še eden praktičen način, za kaj uporabiti svoje rute. Ko se je pionirski tabor bližal koncu, so drug drugemu na rute pisali imena in naslove, da so lahko po vrnitvi domov ostali v stiku in si pošiljali pisma.

Ko se je pionirski tabor bližal koncu, so otroci na rute pisali svoja imena in naslove, da so po vrnitvi domov ostali v stiku in si pošiljali pisma. Vir: Konstantin Dudčenko, TASS

Zakaj so Rusi postali komunisti?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.