Še pet ruskih besed, ki jih je težko prevesti v slovenščino

Siloviki

V aktivnem ruskem slovarju se je ta beseda pojavila pred približno 10 leti, ko so politični strokovnjaki govorili o krepitvi boja različnih organov v oblastnih strukturah. Beseda postopoma že prodira v tuje jezike, kjer jo neposredno kopirajo – »siloviki«.

Obstaja prepričanje, da so »siloviki« vplivni šefi ministrstev »s silo« in so pri določenih političnih prioritetah proti tako imenovanim »liberalcem«. »Siloviki« na prvo mesto postavljajo na široko razumljene interese države (varnost, boj proti kriminalu, suverenost), »liberalci« pa dajejo poudarek na gospodarskem razvoju in širjenju civilnih svoboščin.

Takšna nasprotja niso čisto ruski fenomen, temveč je v določeni meri značilen za mnoge države. V državah s šibkejšo demokratično tradicijo so ravno šefi varnostnih struktur s silo (vojske, policije) včasih na čelu državnih prevratov.

Kljub temu lahko poudarimo, da je vsesplošen termin za ta sloj oblasti – »siloviki« – prišel ravno iz ruščine.

Ponjatija

Ta beseda je prišla na svet med kriminalci in predpostavlja nekaj, kar spominja na nenapisane alternativne zakone. Najpogosteje nastopa v besedni zvezi »živeti po ponjatijah«.

Zločinci, ki zanikajo in kršijo državno zakonodajo, se znotraj svoje skupnosti držijo precej strogih pravil obnašanja. »Ponjatija« so oblika neformalne etike, ki temelji na predstavah o posebni vrsti pravice in medsebojnega spoštovanja (kategorično je na primer prepovedano goljufanje ali žaljenje »svojih«).

Pomembno je vedeti, da je treba slediti »ponjatijam« samo znotraj lastne skupnosti: kriminalni svet v tem smislu predstavlja zaprt družbeni sistem.

Velik porast kriminala je v 90. letih pripeljal do tega, da je kriminalno besedišče, ki je bilo prej na družbeni margini, pridobilo bolj široko uporabo. Besedna zveza »živeti po ponjatijah« je zapustila okvire ločene družbene skupine in je začela pomeniti »živeti po nenapisanih, a splošno sprejetih zakonih, ki dopuščajo kršenje državnih zakonov, če to ne povzroča škode lastni skupnosti«.

Sovok

Beseda z ironično-prezirljivim podtonom, ki označuje negativne lastnosti obdobja Sovjetske zveze (samostalnik »sovok« sam po sebi predstavlja nekakšno okrajšavo za pridevnik »sovjetski«) in se še danes pojavlja na zelo različnih področjih življenja.

Lahko se jo uporablja v dveh pomenih: lahko gre za ime države (»živeti v sovki«) ali osebnostno lastnost človeka (»on je brezupen sovok«). Človek, ki mu pravijo »sovok«, naj bi bil inerten (proti spremembam), pasiven, brez lastne iniciative, povsem odvisen od države in zadovoljen z vsem, kar mu dajo, četudi mu dajo malo. Če beseda označuje obdobje, je mišljeno nekaj dolgočasnega, praznega, stagnirajočega (ni naključje, da so zadnjim 20 letom sovjetske zgodovine pravili »obdobje zastoja«).

Sovok so povezali z ozračjem laži in dvoličnosti, ko uradna propaganda ni imela nič skupnega z resničnim življenjem. Državljani sovka so zato, da bi se izognili družbenim sankcijam, sodelovali v nekih obveznih ritualih (denimo sodelovanje na volitvah domnevno »ljudskih« poslancev, na katerih je kandidiral samo en kandidat brez alternative) in so morali tako ali drugače odobravati vsaka dejanja oblasti, hkrati pa se ne preveč pritoževati nad svojim ubogim življenjem.

»Vatniki« in »liberasti«

Ti dve besede označujeta razdeljenost sodobne ruske družbe na patriote in prozahodno usmerjene liberalce.

Vatnik (tudi »vata«) je pojem, ki so ga liberalci uvedli leta 2011 za označevanje ruskih patriotov. Beseda je prvotno označevala zimsko vrhnje oblačilo s podloženo volno za boljše gretje, ki je bilo v Sovjetski zvezi zelo priljubljeno kot delovno oblačilo (»vatnike« so nosili tudi borci velike domovinske vojne in interniranci v sovjetskih taboriščih).

Beseda »vatnik« se je široko razširila, ko se je na družbenem omrežju VKontakte pojavil internetni meme »Raška, kvadratni vatnik«. »Vatnik« je bilo slabo narisano človeku podobno bitje z vatnikom namesto trupa in glave – gre za referenco na lik iz risane serije Spužva Bob, ki je kvadratne oblike. Vatnik je nosil škornje, na obrazu je bil malo neobrit, imel je eno črno oko in rdeč nos.

Vatnik je fanatični patriot. Beseda se uporablja za označevanje radikalnih patriotov, ne pa za vse patriotsko usmerjene državljane. Sčasoma so se s kančkom ironije za »vatnike« oklicali kar sami državniki in patrioti, zato je pojem nekoliko izgubil svojo negativno ostrino. Še več, k priljubljenosti besede »vatnik« je pripomoglo tudi to, da so predstavniki ruske elite vseh vrst začeli nositi »posodobljene« vatnike, televizijski kanal RT pa je razvil svoj lastni vatnik podjetja.

Nasprotniki vatnikov so tako imenovani »liberasti«. Beseda je mešanica besed »liberal« in »pederast« in je izrecno žaljive narave. V Rusiji je liberast človek, ki zagovarja liberalne vrednote in podpira liberalno ideologijo.

Avtor tega termina je publicist Ilja Smirnov, ki je združil zmerno levo kritiko neoliberalizma s sovražnostjo do homoseksualcev. Pojem se je pojavil v ciklu njegovih člankov v prvi polovici 90. let, najprej so ga uporabljali za označevanje predstavnikov države, s katerimi so povezovali dogajanje v Rusiji v 90. letih (Jelcin, Gajdar, Čubajs). Ko uporabljajo besedo za označevanje teh ljudi, govorci včasih poudarjajo, da so »liberasti« tisti raznovrstni liberalci, ki delujejo v nasprotju z interesi svoje korporacije ali države, za razliko od »liberala«, ki dokazuje prednosti liberalizma z dejanji.

Po opozicijskih protestih na Blatnem trgu leta 2011 so s pojmom »liberasti« začeli označevati liberalno in prozahodno usmerjene pripadnike politične opozicije. Zanje uporabljajo tudi besedo »demšiza«, ki združuje besedi »demokracija« in »shizofrenija«, s čimer želijo pokazati, da imajo poglede radikalnega dela ruskih demokratov njihovi politični nasprotniki za psihološko motnjo. Obstaja tudi beseda »belolentočnik« (tisti, ki nosi bel trak, simbol protestov proti Putinu).

Kompromat

Kompromat je okrajšava za »kompromitirajoč material« in običajno predstavlja dokumente (papirji, fotografije, video in zvočni posnetki) z informacijami, ki razkrivajo temno stran delovanja nekega človeka ali organizacije. Beseda je v ruščino prišla v sovjetskih časih, kot je videti, iz žargona KGB-ja.

Besedo »kompromat« uporabljajo v Rusiji zelo pogosto. Redkokatera predvolilna kampanja mine brez kompromata, uporaba le-tega pa ima lahko včasih celo obraten učinek: tistemu, proti komur so uporabili kompromat, prinese dodatno reklamo.

V angleščini besedo »kompromat« včasih uporabljajo brez prevoda kot specifično rusko besedo (včasih tako uporabljamo to besedo tudi v slovenski redakciji RBTH, op. prev.). K njeni priljubljenosti je pripomogla še vedno trajajoča histerija na Zahodu o vseprisotnih ruskih hekerjih in vmešavanju Rusije v notranje zadeve zahodnih držav.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.