Vir: Ivan ShchavrovskiVšeč mi je, ko se z menoj kar tako začnejo pogovarjati na ulici. Kot denimo danes, ko je k meni stopila starejša gospa in mi rekla, da ima tudi ona takšno obleko (laneno, lahkega kroja), a jo nosi samo doma, saj ji je v njej nerodno iti ven, ker je preveč razpuščena … Ujela sem se pri misli, da sem imela napet obraz, zato je ženska preverila, ali jo razumem. »Da, da!« sem ji odgovorila z nasmeškom. »Predvsem svoboda! Občutek udobja in svobode!« In zaželeli sva si odličen dan.
Moram priznati, da se do danes še nisem odvadila moskovske navade, da moram biti napeta in kazati surov obraz, ko do mene pristopi neznan človek na ulici. Zdelo se mi je že, da sem se popravila, a je ta primer z obleko pokazal, da ne povsem. Stvar je v tem, da smo prebivalci velikih mest v svoji množici vedno pozorni, večno hitimo in do zunanjih ljudi absolutno nismo prijazni. Lahko preverite: stopite do kogarkoli v Moskvi in ga nekaj vprašajte. Prve sekunde boste na obrazu človeka videli napetost. Mi, Rusi, smo nezaupljiv narod, kljub stereotipom. V Sloveniji sem se naučila (ali pa vsaj skoraj naučila), da se ljudi ne bojim, da se nasmejim ljudem, ki mi gredo naproti, in pozdravim sosede po 5-krat na dan. Za primerjavo: v svojem stanovanju v Moskvi skoraj nisem vedela, kdo živi z menoj na istem mestu. Kako sem lahko s tem živela. Izjema je bil le starejši Nemec, ki me je včasih gostil z nemškim rizlingom, jaz pa njega z ruskimi blini (ruskimi palačinkami, op. prev.).
Vir: Ivan Shchavrovski
Mi, Moskovčani, ob prihodu v restavracijo pričakujemo dobro postrežbo. V času življenja v Sloveniji sem prišla do zaključka, da Slovenci po naravi ne marajo streči. Že dejstvo, da morajo nekoga tam streči, jim je v napoto. Oni raje sprejemajo goste in jih gostijo. Ravno zato ob prihodu v slovensko restavracijo, sploh v pravo oštarijo, preprosto sprejmite, da niste stranka, niti gost, temveč denimo oddaljen sorodnik, ki je nepričakovano prišel na obisk. Povejte kaj o sebi, naj vam ne bo nerodno (to svetujem svojim ruskim prijateljem in kolegom), prisluhnite natakarju (lahko vam pove kaj zanimivega iz svojega življenja) in bodite potrpežljivi pri čakanju na naročilo. Ne boste razočarani! Če pa vas kaj razočara, sprejmite to kot danost. Slovenci so sproščeni ljudje. Zgledujte se po njih!
Vir: Ivan Shchavrovski
Ni vsakomur dana sposobnost, da presediš ves dan v kavarni ob skodelici kave. Meni to ni dano. Priznam, da se vse do danes še nisem tega naučila, ali pa se mi takšna stvar zdi nesprejemljiva izguba časa, lahko rečem celo življenja. Morda pa se moramo tudi tukaj Rusi česa naučiti? Potrpežljivosti, mirnosti na primer … Simbol stabilnosti in ne-hitenja je bil zame Čarodej Toni, ki je pravi simbol Nove Gorice. Vedno je v kostumu, pogosto svetlem, včasih je z metuljčkom, včasih ne, a je vedno čeden in celo aristokratski. Če pelješ Tonija v kavarno, to pomeni, da je vse v redu in življenje teče svojo pot. Celo pozimi iz nekega razloga ne nosi toplih oblačil, kakšne jakne ali plašča. Vedno je v enem in istem suknjiču, vedno na mestu s skodelico kave. Po mojem mnenju je filozof. Triki so samo za to, da pritegnejo oči. Zdi se mi, da ima vsako slovensko mesto takšnega človeka, ki predstavlja mirno in stabilno življenje.
Vir: Ivan Shchavrovski
Priznam, da mi je slovenski ordnung še bolj všeč od znamenite kremšnite (oprostite mi tako čudno primerjavo)! Ne, ne, vem, da je ordnung nemška beseda. Tukaj sem jo namerno uporabila, ker se mi zdi, da so si po tej značilnosti Slovenci sorodni s sosednjimi Avstrijci. Morda tudi temu ni tako in je to slovenska posebnost, kot pri kremšniti. Po mojem mnenju je treba ta pojav varovati kot nacionalni zaklad, tako kot gore in reke! Tukaj se mi, Rusi, prav zares imamo kaj učiti (no, vsaj pri sebi to vidim)! Takoj sem opazila napis »vzdržujte red in čistočo«. Posebej beseda »čistoča« mi je všeč! Zelo podobna je ruski besedi »čistota«, a zveni nekako bolje, kot ime kakšne sorodne tete: »Čistoča«!
Vir: Ivan Shchavrovski
Vir: Ivan ShchavrovskiPridnost je pojav, ki za Ruse skoraj ni značilen (mimogrede, zaradi tega tudi te besede ni mogoče tako preprosto prevesti v ruščino). Ruska beseda molodec (молодец) namreč ne povsem odraža celotnega smisla pridnosti. Molodec se uporablja za izražanje odobravanja, pohvale za določeno spretno, odlično dejanje, uspešno delo. Vsak Slovenec stremi, da bi bil priden! Mora »izgledati« dobro v očeh drugih okoli sebe, biti dostojen občan v družbi. To se je v evropski kulturi razvilo skozi stoletja. V ruski družbi ni mogoče zaslediti želje biti priden. Rusom je pomembno nekaj storiti, po možnosti nekaj posebnega, da bi v enem trenutku postali molodec ter bil deležni pohval in navdušenja. Konsistentnosti in stalnosti pa Rusi v tem stremljenju nimajo. Ko slišim slovensko besedo pridnost, se takoj spomnim na takšno ganljivo dejstvo iz slovenske zgodovine, kot so Aleksandrinke. Kakšno dostojanstvo in vdanost, kakšno ponižnost in moč volje so imele te ženske …
Vir: Ivan Shchavrovski
Nasploh ne bom preveč pretiravala, če rečem, da nimam nič proti sprejemanju omenjenih značilnosti slovenske osebnosti, celo mislim, da bi se s tem strinjal vsak tujec, ki se znajde v Sloveniji.
Vir: Ivan Shchavrovski
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
