Sodeč po bizantinskih avtorjih, Slovanov "ni bilo mogoče zasužnjiti". Vir: Getty Images.
Getty ImagesMnogi sodobni zahodni strokovnjaki so prepričani, da v angleškem in drugih današnjih evropskih jezikih obstaja jasna zveza med besedama "Slavs" (Slovani) in "slaves" (sužnji). Če denimo pogledate na spletno stran BBC, kjer pišejo o začetkih sužnjelastniškega sistema, boste našli trditev, da termin "suženj" izhaja iz besede "Slovan".
"Slovani, ki živijo v večjem delu vzhodne Evrope, so bili sužnji muslimanov in Špancev tekom 9. stoletja n. št.," trdijo na strani BBC.
Ko govorimo o tem, da Slovani še vedno zavzemajo znaten del srednje in vzhodne Evrope, moramo poudariti, da BBC ni edini, ki Slovane povezuje s suženjstvom. Takšne definicije lahko vidimo tudi v nekaterih spletnih etimoloških slovarjih, kjer beseda "Slovan" izhaja iz latinske besede, ki pomeni "suženj". To se pojasnjuje z dejstvom, da so Nemci v času Otona Velikega (10. stoletje) zajeli veliko Slovanov in jih nato prodali v suženjstvo.
Omembe Slovanov v kronikah
Ruski zgodovinar Aleksej Vinogradov navaja, da se v je v mnogih evropskih jezikih oblika besede "slave" (ki je podobna besedi "Slav") ustalila nekje v 13. stoletju, vendar v tem času ni bilo nobenih večjih vojn, ki bi povzročile velik dotok slovanskih sužnjev v zahodno Evropo.
Kot že omenjeno, naj bi do istovetenja besed prvič prišlo v latinskem jeziku, kasneje pa so Grki v Bizantinskem imperiju začeli uporabljati to obliko za Slovane. Do tega naj bi prišlo v 6. stoletju, torej precej pred vladavino Otona Velikega. Pomembno je dodati, da so Slovani omenjeni v zgodovinskih virih že veliko prej, preden so čete vladarja Svetega rimskega cesarstva zajele na tisoče pripadnikov plemena.
Življenje vzhodnih Slovanov, Sergej Ivanov. /Ilustracija iz javno dostopnih virov.
Slovani so v času svoje širitve napadali Bizantinski imperij v jugovzhodni Evropi, uničevali grška mesta in zasužnjevali njihove prebivalce. Zgodovinarji, med katerimi je tudi znani sovjetski in ruski strokovnjak Igor Frojanov, so pozornost namenili dejstvu, da so Slovani svojčas zasužnjili veliko ljudi. Iz virov, ki jih omenja ruski zgodovinar, lahko razberemo, da je bilo v tem delu Evrope med sužnji največ Grkov.
Po priznanem bizantinskem zgodovinarju, Prokopiju iz Cezareje, so Slovani od zgodnjega obdobja vladavine cesarja Justinijana vsako leto izvajali vpade na bizantinsko ozemlje in zajeli veliko sužnjev, državo pa spremenili v "klateško puščavo". Grški avtorji so Slovane prikazovali kot ljudi, ki "ne morejo biti zasužnjeni ali pokorjeni na svoji lastni zemlji." S tega vidika si težko zamislimo način, po katerem bi etnonim "Slovani" nastal od besede za sužnja.
Kako potem pojasniti podobnost besed "Slovan" in "suženj" v jeziku bizantinskih Grkov? Ena od razlag pojasnjuje, da sta ti dve besedi homonima – torej zvenita podobno, vendar imata različen pomen. Kako pa je potem nastala grška beseda "suženj"? Povsem mogoče je, da je nastala od besede, ki pomeni ropanje, pustošenje ali vzetje vojnega plena (skyleuein).
Po drugi strani pa je vredno spomniti, da si strokovnjaki glede etimologije besede "Slovan" niso enotni. Pred nekaj časa je bila priljubljena teorija, da je ta nastala od besede "slava" (triumf). Šlo je slovansko reakcijo na "suženjsko teorijo", vendar je večina zgodovinarjev ni sprejela.
Posamezni zgodovinarji izvor besede "Slovani" iščejo v stari indoevropski besedi "slaous", kar pomeni "pleme", najpriljubljenejša etimologija pa pravi, da ta beseda izvira iz slovanskih sorodnih izrazov "slovo" (beseda), "sloviti" (rusko слыть) in "slava" (v pomenu "dober glas"). Tu gre torej za isti koren s prevojem vokalov, ki je obstajal še v praslovanskem obdobju. Etnonim "Slovani" bi v tem primeru pomenil "ljudje, ki govorijo enako kot mi".
Ta model nastanka etnonima je precej razširjen po svetu. V njem se odraža starodavna predstava o tem, da obstajajo ljudje, ki "govorijo", torej uporabljajo isti, razumljiv jezik, in vsi ostali, ki nekaj "blebetajo" ali "govorijo, kot da lajajo", ki so "nemi", torej sploh ne znajo govoriti. Tako na primer Homer v svoji Iliadi ljudi, ki slabo govorijo grško, imenuje "barbarophonoi", kasneje pa se je izraz "barbari" začel uporabljati za ljudi, ki sploh ne govorijo grško. Podobna situacija je tudi z etnonimom "Arabci" ("tisti, ki jasno govorijo"), za razliko od arabskega naziva za Perzijce, tj. Irance.
Slovani so sprva za vse tujce govorili, da so "nemci", torej tisti, ki so nemi, ki ne znajo govoriti. Še v času Petra Velikega je beseda "nemec" v ruščini pomenila tujce nasploh, ne zgolj Nemce. Beseda "Nemec" z enakim pomenom in podobnim izgovorom obstaja v vseh slovanskih jezikih. Slovani so sebe imenovali z besedo, ki kaže na to, da oni "govorijo razumljivo". Na to kažejo tudi spoznanja današnje stroke, ki pravi, da je "v praslovanščini ta etnonim imel v osnovi vokal 'o' in obliko *slověne, medtem ko se oblike korenskih morfemov z vokalom 'a' (npr.: hr.-srb. Slaveni, rus. Slavjane) smatrajo za mlajše, ker so izšle iz kasnejših oblik s korenom slov -, kar je zapisano v učbeniku Uvod v slavistiko srbskega akademika Predraga Piperja.
Iz istega korena izhajajo nazivi današnjih Slovencev in Slovakov, kot tudi etnonimSlovinci, ki se uporablja za skupino baltskih pomorskih Slovanov in etnonimIlmenski Sloveni, kot se je imenovalo slovansko pleme, ki je živelo v okolici današnjega Novgoroda in jezera Ilmen.
"Nasprotnega mišljenja pa je bil jezikoslovec Leonhard Masing, ki je menil, da je potrebno pri pojasnjevanju porekla etničnega imena Slovanov izhajati iz gotskega glagola slawan - "utihniti". V tem primeru bi naziv Slovanov imel prvotni pomen "tisti, ki molčijo", torej analogno tolmačenju etnonima Nemcev preko pomena 'nemi'," piše srbski akademik Piper. "Glavna pomanjkljivost takšne etimologije je, da ni podobnega primera, pri katerem bipleme vzelo za ime besedo, ki ima negativno konotacijo."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.