Rusi imajo več razlogov, da se ne smejijo

Rusi in Rusinje se navadno smejijo iskreno in z razlogom.

Rusi in Rusinje se navadno smejijo iskreno in z razlogom.

Shutterstock
Tujci imajo pogosto Ruse za turobne in preveč resne, očitajo jim, da se »nikoli ne smejijo« ali celo tega »sploh ne znajo«. Zaradi tega jim pogosto pripisujejo pomanjkanje prijaznosti, vendar to ne drži. Rusi imajo specifičen odnos do smeha, ki ima pogosto drugačno funkcijo kot pri drugih narodih.

V Rusiji obstaja fenomen »samo po sebi umevne odsotnosti smeha«. To je ena od najbolj opaznih in nacionalno specifičnih značilnosti v neverbalni komunikaciji Rusov in njihovem obnašanju nasploh. Izpostavimo lahko nekaj posebnosti značaja ruskega smeha:

1. Rusi se najpogosteje smejijo samo z usti, redko pa med smehom pokažejo zobe. Smeh, pri katerem se vidijo vsi zobje, velja za vulgarnega in mu pravijo »režanje« ali »konjski smeh«.

2. Nasmeh med komunikacijo za Ruse ni znak vljudnosti. Vljudnemu nasmehu Rusi pravijo »dežurni nasmeh« in ga smatrajo za slabo lastnost. Po njihovem mišljenju se tako smejijo neiskreni ljudje, ki ne želijo pokazati svojih pravih občutij.

3. Rusi se ne smejijo neznancem. V glavnem ga delijo z znanci. Zato se prodajalke ne smejijo svojim kupcem, pač pa samo tistim, ki jih poznajo.

4. Na nasmešek se Rusi ne odzovejo vedno s svojim nasmeškom. Ne bodo ga avtomatično vrnili, niti znancu. Nasmeh znanega človeka se pogosto razume kot poziv za navezovanje stika in pogovor.

5. Nasmeh je pri Rusih znak osebne naklonjenosti določeni osebi. Znancem se nasmehnejo zato, ker do neznancev ne čutijo osebne simpatije. Zaradi tega se Rus na nasmeh neznanca lahko odzove z besedami: »A se poznamo?«

"Rusi z nasmehom izražajo, da so zares dobre volje ali pa imajo zares iskrene simpatije do sogovornika." Kot denimo tenisač Marat Safin, ki se je leta 2000 takole veselil zmage v finalu turnirja US Open. Foto: AP"Rusi z nasmehom izražajo, da so zares dobre volje ali pa imajo zares iskrene simpatije do sogovornika." Kot denimo tenisač Marat Safin, ki se je leta 2000 takole veselil zmage v finalu turnirja US Open. Foto: AP

6. Rusi se ne smejijo na delovnem mestu. Cariniki se ne smejijo, ker opravljajo resno delo. Enako se ne smejijo prodajalci, niti natakarji. Ne smejijo se niti otroci med odmorom v šoli. Odrasli govorijo otrokom: ne afnaj se, v šoli moraš biti resen, ne nasmihaj se, ko se učiš ali pogovarjaš z odraslimi. Učitelji in vzgojitelji v ruskih šolah pogosto opomnijo učence z besedami: ne nasmihaj se, ampak piši.

7. Rusi z nasmehom izražajo, da so zares dobre volje ali pa imajo zares iskrene simpatije do sogovornika. Ruski nasmeh je izraz iskrenosti. V pravilih komunikacije pri Rusih velja pravilo: nasmeh mora biti iskren izraz dobrega razpoloženja in prijateljskih odnosov. Samo ta nasmeh je upravičen.

8. Rusi so prepričani, da se lahko smejijo samo takrat, ko imajo za to očiten razlog, ki ga razume tudi okolica. Zato se vedno trudijo ugotoviti, kaj imajo za bregom tisti sogovorniki, ki se smejijo brez razloga.

9. Nasmeh mora biti ustrezen okolju in situaciji. Nasmeh ni dobrodošel v napetih situacijah ali v prisotnosti oseb, za katere vesti, da so jih prizadele bolezni, osebne ali družinske težave in podobno.

10. Rusi nasmeh v praksi praktično vedno poistovetijo s smehom. V Rusiji ljudem, ki se veliko smejijo, velikokrat rečejo: »Ne razumem, kaj je tu smešnega!«

Glavni oliki ruske kulture pogovora sta iskrenost in odprtost, občutek kolektivnosti pa pri Rusih poraja prepričanje, da morajo ljudje eden o drugem vedeti vse, da se okolici ne sme ničesar prikrivati. Zato so navajeni, da ne skrivajo svojih občutij in razpoloženja, pač pa nasmeh prihranijo samo za posebne priložnosti.

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke