Rusija oživlja raketne vlake, ker ZDA gradijo evropski protiraketni sistem

Rusija oživlja proizvodnjo vojaških vlakov z raketami ali, kot jim pravi vojska, bojnih železniških raketnih sistemov.

Novi bojni železniški raketni sistem Barguzin, ki ga ruske oborožene sile pred letom 2020 še ne bodo uporabljale,  bo opremljen s šestimi raketami, je dejal general polkovnik Sergej Karakajev, poveljnik strateških raketnih sil.

Odločitev ruskega vodstva, da oživi proizvodnjo železniških raketnih sistemov lahko razumemo kot še en odgovor na vzpostavitev ameriškega protiraketnega sistema v Evropi, ki bo poleg prestreznih raket lahko izstreljeval manevrirne rakete dolgega dosega Tomahavk. Moskva sistem razume kot grožnjo svoji varnosti.

Nove rakete nameščene na vlaku

Tri divizije bojnih železniških raketnih sistemov (v vsaki so bili štirje polki in 12 vlakov s po tremi strateškimi raketami Molodec) so delovale že v času sovjetsko/ruskih strateških oboroženih sil med letoma 1984 in 2007.

Novi železniški raketni sistemi bodo opremljeni z raketami Rubež MS-26 z več bojnimi konicami. Te so lažje, a nič manj učinkovite kot rakete Molodec.

Raketo Rubež so ustvarili v Moskovskem inštitutu za termalno tehnologijo, kjer so načrtovali vse ruske strateške rakete na trdo gorivo, kot na primer Topol-M, Bulava in Jars.

Stari bojni železniški raketni sistemi so bili v rabi med letoma 1984 in 1994. Na tire so jih spravili iz Kostrome (320 kilometrov severozahodno od Moskve), Penze (640 kilometrov jugozahodno od Moskve) in iz regije Krasnojarsk (4000 kilometrov vzhodno od Moskve).

Toda na začetku 90. let so v skladu s sporazumom med sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom in britansko premierko Margaret Thatcher gibanje raketnih vlakov omejili na njihove matične regije. Leta 2007 so jih popolnoma ukinili.

Zakaj so jih opustili?

Raket na trdo gorivo Molodec, ki so jih izdelovali v mehanskem obratu Pavlograd, ki se nahaja v Ukrajini (tedaj del Sovjetske zveze), niso dolgo uporabljali (jamstvo iz tovarne je hitro poteklo).

Po propadu Sovjetske zveze in po tem, ko je Ukrajina leta 1992 podpisala sporazum START I, Kijevu niso več dovolili izdelovati strateških raket. Drugih železniških raket, s katerimi bi jih nadomestili, niso imeli.

Poleg tega so bili raketni vlaki težki (ena raketa je tehtala več kot 110 ton) in vleči so jih morale tri lokomotive. Vsakič, ko so vlake uporabili, so poklicali vzdrževalno službo, da je okrepila bregove tirov – to je bila neprestana nadloga za upravo z Ministrstva za železnice.

Hkrati pa se da bojne železniške raketne sisteme, kljub temu da se jih na tleh ne da ločiti od običajnih hladilnih vlakov, dobro prepoznati iz vesolja. Noben drug tovorni vlak  namreč nima treh dizelskih ali električnih lokomotiv.

Ker pa je nova raketa Rubež, ki jo bodo uporabili na Barguzinu, precej lažja od Molodeca, bodo na en vagon namestili le eno raketo. In vlak bo seveda lažji. Zaradi tega ne bo imel takih prepoznavnih zakov kot so bile tri lokomotive. Tudi železnica bo manj obremenjena. In če upoštevamo, kako obsežno je železniško omrežje v Rusiji, bo tak vlak poleg tega zelo težko odkriti.

Mimogrede, prvi premični železniški raketni sistem so že v zgodnjih 60. letih ustvarile ZDA. Washington se je zamisli odrekel zaradi tega, ker železniško omrežje v ZDA ni tako obsežno kot v Rusiji, pa tudi zato ker so bili stroški raketnih vlakov precej višji od stroškov raket Minuteman, ki so nameščene v silosih.

Usklajenost s sporazumom Novi Start

Oblikovanje železniškega raketnega sistema Barguzin ni v nasprotju z ruskimi zavezami iz sporazuma Novi Start. Sporazum zahteva, da nobena stran nima več kot 700 strateških raket in še dodatnih sto v skladiščih.

Po uradnih podatkih ameriškega zunanjega ministrstva, objavljenih 1. aprila 2016, ima Rusija v svojem arzenalu 521 strateških raket. Zato lahko Moskva zastarele rakete v velikem obsegu nadomešča z novimi. Poleg tega bo sporazum Novi Start leta 2018 potekel in ne ve se, ali ga bodo sploh podaljšali.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.