Ruski mornarji salutirajo Putinu med vojaško parado ob dnevu vojne mornarice v Sankt Peterburgu 30. julija 2017.
APGospodarska kriza in sankcije so pustile svoje sledi na Rusiji. Proračun Ruske federacije se še naprej zmanjšuje, zato so zmanjšani tudi vojaški stroški.
"To jesen moramo sprejeti proračun za prihodnje leto. Vojaški proračun bo okleščen, vendar se to niti najmanj ne bo poznalo na modernizaciji oborožitve naše vojske in mornarice," je dejal predsednik Vladimir Putin.
Enako se je zgodilo leta 2016, ko je ruska vlada zategnila pas in zmanjšala vojaške stroške za 160 milijard rubljev (okoli 2,3 milijarde evrov).
Ruslan Puhov, direktor Centra za strateške analize in tehnologije, pravi, da ta trend niti najmanj ne preseneča. Meni, da ruske javnosti ne sme skrbeti zaradi zmanjšanega financiranja vojske in obrambne moči Rusije. Vidi se, da se tempo modernizacije oborožitve ni zmanjšal: kopenske, zračne in vojaško-pomorske sile še naprej dobivajo nove visokotehnološke sisteme oborožitve, kot je bilo načrtovano.
V primeru, da se bo recesija nadaljevala, Puhov poudarja, da bo vojska to občutila čez 10 do 15 let.
Kaj bo okleščeno?
Največji del proračuna Ministrstva za obrambo (ok. 41 milijard evrov, skoraj 4% bruto domačega proizvoda) so porabili za nove generacije vojaških sistemov, med katerimi so lovska letala, bombniki, tanki, podmornice in vojaške ladje.
Ruska vojska bo do 2022 dobila preko 22,5 milijard rubljev (ok. 230 milijonov evrov). Posamezni strokovnjaki menijo, da bo proračun uravnotežen tako, da bodo morali posameznevojaške projekte odložiti.
"Vlada bo prestavila realizacijo določenih nakupov in znanstvenih del. Rusija na primer trenutno nima potrebe po tem, da vlaga goro denarja v razvoj Barguzina– železniških raketnih sistemov z novo medcelinsko raketo, zato lahko to odložijo za nekaj let," je pojasnil vojaški analitik časopisa Izvestija Dmitrij Safonov.
Safonov meni, da bo vlada prav tako odložila investiranje v razvoj novega strateškega bombnika PAK DA. Tako kot v primeru Barguzinov, v tem trenutku obstajajo drugi sistemi, ki izpolnjujejo naloge na zadovoljivem nivoju.
"To je zakompliciran projekt na dolge proge. Rusija ne načrtuje vojne ali sodelovanja v konfliktih, kjer bi potrebovala leteče pošasti, ki zmorejo na sovražnika vreči 30 ton izstrelkov in bomb. Sodobna strateška letala Tu-160, Tu-22M3 in Tu-95 odlično izpolnjujejo naloge v vojaški operaciji proti teroristom Islamske države," je rekel Safonov.
Kaj bo ostalo?
Po drugi strani pa se strokovnjaki strinjajo, da razvoj posameznih jedrskih raketnih programov nikoli ne bo prekinjen, niti ne bodo ustavili njihovega financiranja, ker imajo ti programi prvostopenjski značaj.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je sredi letošnjega leta izjavil, da ruska vojna industrija dela v treh izmenah, da bi lahko ustvarila novo medcelinsko balistično raketo Sarmat.
Raketa z oznako RS-28 je težka 100 ton in nosi bojno konico težko 10 ton. Prve rakete bodo dobavili strateškim raketnim silam po letu 2020 namesto sedanjih raket R-36M Vojvoda, ki so v tem trenutku najtežje in najbolj ubijalske strateške rakete na svetu. Vsaka tehta 211 ton in nosi bojno konico, težko 9 ton.
Safonov meni, da bo nova raketa temelj ruske politike jedrskega odvračanja, ker ima domet 17.000 km in nosi 15 samoupravljajočih bojnih konic, katerih moč znaša od 150 do 300 kiloton.
"To bo ključ za preprečevanje resnih konfliktov in obrambo države v prihodnosti," je dodal Safonov.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.