»Če ne bi bilo sankcij, bi morali že zdavnaj uvesti kar svoje«

Gre za nadaljevanje formalnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in to rusko pokrajino, ki traja že dlje časa. Temelji na memorandumu o gospodarskem sodelovanju med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter vladimirsko vlado iz leta 2013. Lani so Slovenci gostovali na 4. Vladimirskem gospodarskem forumu, ki ga tamkajšnje oblasti jemljejo precej resno, saj ga vidijo kot pomemben vzvod za privabljanje tujih naložb v svojo regijo.

Sprva so obstajali načrti, da bodo ruski kolegi prišli v Slovenijo na obsežen večdnevni poslovni obisk z bogatim programom, a se je ruska stran na koncu odločila za manjši obisk, brez prevelikega pompa. V ponedeljek je bil tako pod okriljem Javne agencije SPIRIT Slovenija organiziran rusko-slovenski poslovni forum, preostanek dvodnevnega obiska pa je bil sestavljen iz srečanj s slovenskimi ministri, predsednikom Državnega sveta in udeležbe na slavnostni otvoritvi doprsnega kipa Jurija Gagarina v KSEVT-u.

Rusko-slovenski poslovni forum, 10. 4. 2017. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija

Kljub sankcijam se vezi krepijo

Sodeč po podatkih, ki so jih navajali govorci na začetku ponedeljkovega rusko-slovenskega poslovnega foruma, je poglabljanje sodelovanja od lanskega leta več kot očitno. Blagovna menjava med Slovenijo in Vladimirsko pokrajino je lani narasla za 65%, za kar je zaslužen zlasti slovenski izvoz, ki je sestavljal kar 72% vsega prometa. Na plenarnem zasedanju so izpostavljali, da Slovenijo in Rusijo vežejo tradicionalne kulturne, gospodarske in zgodovinske vezi, ki omogočajo krepitev skupne blagovne menjave tudi v oteženih geopolitičnih odnosih.

»Slovenija in Rusija kažeta, da je mogoče sodelovati tudi v zaostrenih razmerah«

»Kljub spremenjenim geopolitičnim svetovnim razmeram ter izdatnemu padcu rublja, slovenska podjetja še vedno izkazujejo trajnostni interes za poslovanje na tem obsežnem (ruskem) trgu. Klasični uvoz in izvoz so nadomestile druge oblike medsebojnega poslovanja, kar naša agencija s svojimi programskimi aktivnostmi dodatno podpira,« je poudaril direktor SPIRIT Slovenija Gorazd Mihelič. S podobnimi besedami mu je kompliment vrnil namestnik guvernerke Aleksander Lobakov: »Kljub gospodarskim oviram nameravamo krepiti sodelovanje z vašo državo. Upamo, da bo delegacija Slovenije sodelovala na 5. Vladimirskem gospodarskem forumu od 19. do 21. maja.«

Slovenski kapital torej še naprej stavi na Rusijo kot na enega od ključnih trgov za svoj izvoz, poleg nje se je omenjal tudi interes za Kitajsko. Med drugim je bila na mizi ideja o obsežnih slovenskih investicijah v športno infrastrukturo, ki se mora še izkristalizirati – spomnimo, da je slovenski Duol na tem področju eden od večjih igralcev v Ruski federaciji. Po drugi strani so ruska podjetja videla v Sloveniji priložnost za širitev svojega izvoza v EU, izmenjavo izkušenj, pridobivanje slovenskega znanja in opreme.

Na portalu Vladnovosti pišejo, da trenutno Vladimirska pokrajina v Slovenijo izvaža zlasti izdelke iz stekla, lesa, plastike in črnega materiala, Slovenija pa tja prodaja predvsem kavčuk in pnevmatike, stroje, električno aparaturo in merilne naprave.

Podpis pogodbe o sodelovanju med ruskim podjetjem Garant-Plus in slovenskim podjetjem Sico, ki bosta zagnala skupen posel s proizvodnjo opreme za predelavo lesa in plastičnih odpadkov. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija

Hitro razvijajoča se regija

Pokrajina s skoraj 1,5 milijona prebivalci je ena hitreje razvijajočih se ruskih regij, ki jo najdemo na območju tako imenovanega Zlatega prstana okoli Moskve. Tam ležita veličastni ruski mesti Vladimir in Suzdal, pomembni kulturno-zgodovinski središči. Poleg Zlatega prstana bi lahko regija v prihodnosti postala del še večjega gospodarskega pasu med velikimi središči – ravno skozi to regijo naj bi po načrtih potekala ambiciozno zastavljena kitajska Nova svilna pot, ki bi lahko pozneje postala del še večjega enotnega svetovnega pasu.

Vladimir: Sprehod med biseri stare ruske arhitekture

V gospodarskem smislu imajo pomembno vlogo zlasti kovinska in strojna industrija, kmetijstvo in z njim povezana prehrambena industrija. Guvernerka Svetlana Orlova je pred časom za RBTH dejala, da so jim sankcije proti Rusiji predstavljale celo dodatno spodbudo: »Če ne bi bilo sankcij, bi morali že pred nekaj časa uvesti kar svoje. Izziv je dal ogromno nove energije ruskim podjetjem v regiji. Še vedno pa enako kot pred privabljamo tudi tuje investicije.

»Glavna zvezda« tokratnega obiska je bilo malo manjše rusko podjetje Garant-Plus, ki je pred kamero slavnostno podpisalo krovno pogodbo o sodelovanju s slovenskim partnerjem Sico d.o.o., kar je predstavljalo nekakšen simbol krepitve vezi med Slovenijo in Vladimirjem. »Sam se ne morem pohvaliti s tako velikimi obsegi kot večina mojih kolegov iz delegacije,« je bil med drugim skromen direktor Vjačeslav Perovič Antipov, ki se mu je priložnost za sodelovanje s Slovenijo odprla na lanskem forumu v Vladimirju, za kar je bil zelo hvaležen organizatorjem iz regionalnih oblasti. Garant-Plus in Sico bosta skupaj zagnala posel s proizvodnjo opreme za predelavo lesa in plastičnih odpadkov.

Poleg Antipova so bili v delegacijo imenovani predstavniki regionalne vlade Vladimirske oblasti, Kovrovske elektromehanične tovarne, proizvajalca naftno-plinske armature Gusar, tovarne transportnih delov Vojaž, kemične tovarne RM Nanoteh, NFG Adgeziv in Juteks RU, predelovalca lesa in proizvajalca pohištva Murom, proizvajalca stekla Simvo, STES-Vladimirja, ki proizvaja izolacijske materiale, gradbenega podjetja Faktor, ter proizvajalca vzmetnic Askona in celo mestnega kombinata kruha. Mnogi med njimi sodijo med velikane regionalnega gospodarstva.

Rusija bo promovirala blagovno znamko Narejeno v Rusiji (Made in Russia)

Eden od velikanov je recimo RM Nanoteh, ki ima največjo evropsko tovarno membranskih vlaken. Gre za dokaj redek izdelek, ki ga po celem svetu proizvajajo v samo osmih tovarnah, njihovi proizvodi pa se med drugim uporabljajo pri čiščenju voda. Njegov predstavnik Eduard Mihajlovič Lisenkov je pojasnil, da se postopoma širijo v Evropo proti Zahodu, kjer tekmujejo z dvema evropskima tekmecema. Slovenija, kamor bodo poskusili razširiti novo linijo vlaken za mlekarstvo, tako zanje predstavlja logično nadaljevanje širitve.

Rezerve še obstajajo

Poročajo o uspešnih pogovorih, ki so jih imeli gostje iz Vladimirja s predsednikom Državnega sveta Mitjo Brvarjem, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za gospodarski razvoj ter ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Guvernerka Svetlana Orlova je za regionalno televizijo Gubernija 33 izpostavila, da nameravajo s slovenskimi kolegi razvijati kmetijsko predelavo sadja in zelenjave, pa tudi obdelave lesa in predelave odpadkov, ki je v Sloveniji navdušila že goste iz Orjola.

Prav tako je po pogovorih guvernerke Orlove z ministrico Majo Makovec Brenčič postalo znano, da bodo kmalu podpisali sporazume o sodelovanju med Vladimirsko državno univerzo in slovenskimi univerzami, kar bo dalo zagon izmenjevanju znanja in študentov ter skupnim programom. Makovec Brenčič je izrazila zanimanje tudi za sodelovanje pri ruskih načrtih o tehnološkem parku za robotiko na Vladimirski Kovrovski akademiji, Orlova pa je predlagala organizacijo skupnega hokejskega turnirja, kar je očitno še posebej navdušilo Brvarja.

Vse skupaj bodo morda nadgradili z novimi pobratenimi občinami v Sloveniji in v tej pokrajini. Mimogrede ruski medij spomni, da Slovenijo že štiri leta obiskujejo otroci iz velikih in socialno ogroženih družin Vladimirske regije.

Delegacija Vladimirske pokrajine je sodelovala tudi na slavnostni otvoritvi obeležja kozmonavtu Juriju Gagarinu v KSEVT-u v Vitanju, o kateri smo podrobneje poročali včeraj. Ob tem velja spomniti na še eno vzporednico – Gagarin je namreč leta 1968 umrl v tragični nesreči z letalom, ki se je zgodila ravno v Vladimirski oblasti.

Ruska delegacija navdušena nad štajersko prestolnico

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.