Tri leta embarga v Rusiji: uspehi in izgube

Pred tremi leti je Rusija uvedla embargo na uvoz izdelkov iz Evropske unije, severne Amerike, Avstralije in še več drugih držav. Šlo je za ruski odgovor na zahodne sankcije. Prepovedan je bil uvoz govedine, svinjine, perutnine, rib, sira, mleka, sadja in zelenjave. Kakšni so uspehi in porazi, ki jih doživlja Rusija po tej prepovedi zahodne hrane?

Visoke cene

Zaradi prepovedi so zrasle cene hrane, povišala se je inflacija. Seveda je bila glavni razlog za inflacijo devalvacija (zmanjšanje vrednosti glede na druge valute, op. prev.) rublja decembra 2014. A so zrasle tudi cene domačih izdelkov, kar kažejo izračuni ruske redakcije BBC-ja. Kot pravijo novinarji, je košarica izdelkov potrošnika v Moskvi danes 69% dražja kot avgusta 2014. Po drugi strani Ministrstvo za gospodarski razvoj navaja, da so cene po avgustu 2014 v povprečju zrasle le za 32%.

»Negativni učinek embarga je zmanjšanje denarnega prometa v ruskem gospodarstvu, saj ljudje porabijo večji del svojih prihodkov za hrano, s čimer zapravljajo manj za drugo blago in storitve,« pojasnjuje Daniil Kirikov, vodilni partner agencije Kirikov Group.

Stranka nalaga izdelke na blagajni v veleblagovnici Ašan. / Vladimir Astapkovič/RIA Novosti

Omejena izbira

Embargo je pričakovano zmanjšal izbiro izdelkov na domačem tržišču. Evropsko sadje in zelenjavo so zamenjali izdelki iz Turčije, Egipta, Maroka in številnih držav Bližnjega vzhoda. Evropsko hrano visoke kvalitete, kot so parmezan ali plesnivi siri, so zamenjali podobni produkti iz Rusije ali Belorusije, a je vprašanje njihove kvalitete še stvar debate.

»Trenutno lahko izpostavimo, da so zaradi živilskega embarga postali bolj priljubljeni ruski izdelki, vendar je proces upočasnilo padanje dohodkov prebivalcev,« razkriva Artjom Dejev, vodilni analitik pri finančni agenciji Amarkets.

Razstavljanje sirov, tudi nekaj uvoženih, na delikatesi trgovine Abeceda okusov v centu Neglinnaja Plaza v Moskvi, Rusija, 19. februar 2015. / Vir: Getty Images

Preporod malega kmetijstva

Ruska vlada je izkoristila embargo kot protekcionistični ukrep za domače predelovalce, kar je v Rusiji spodbudilo majhno kmetijstvo. Vlada je to še dodatno spodbudila s programom poceni posojil do 15 milijonov rubljev (skoraj 212 tisoč evrov) za nove kmete iz leta 2012.

Po podatkih ruske kmetijske banke Rosselhozbank, ki sodeluje z ruskim Ministrstvom za kmetijstvo, so majhne in srednje kmetije leta 2016 dobile več kot 9.200 posojil v skupni vrednosti 191,5 milijard rubljev (27 milijard evrov), kar je za 8 milijard rubljev več kot leta 2015, so razkrili v službi banke za stike z javnostjo.

»Sedaj moramo dati nekaj časa kmetijskim proizvajalcem, da poplačajo najeta posojila, ustvarijo dobiček in povečajo obseg, brez tveganj pred izgubo tržnega deleža. Mora pa biti embargo časovno omejen na podlagi politike cen, finančnih podatkov in gospodarskih razmer,« je prepričan Peter Puškarjov, vodilni analitik skupine podjetij TeleTrade.

Delavec kmetije in mlekarne Kladovaja solnca podjetnice J. Iljčenko, Novotitarovskaja, Krasnodarsko ozemlje, Rusija. / Vir: Vitalij Timkiv/TASS

Porast rastlinjakov

Po zaslugi sankcij in programa vladnih subvencij za kmetijstvo so med vodilnimi ruskimi poslovneži, kmetijskimi podjetji in celo med politično elito vse bolj priljubljene naložbe v rastlinjake.

Tako se je denimo sin tajkuna Romana Abramoviča (z ocenjenim bogastvom 7,6 milijard $, 13. na Forbesovi lestvici), Arkadij, odločil gojiti paradižnike in kumare v Belgorodski regiji na meji z Ukrajino, 450 km južno od Moskve. Konec leta 2015 je ustanovil podjetje z imenom Rastlinjak, specializirano za gojenje zelenjave.

Tudi sin ruskega generalnega tožilca Jurija Čajke, Igor, se je odločil za naložbe v kmetijski sektor. Marca 2016 je ustanovil podjetje Agro-Region, specializirano za gojenje zelenjave.

Po podatkih ruskega Ministrstva za kmetijstvo se je julija 2017 pridelek paradižnikov in kumar iz ruskih rastlinjakov povečal za 19,8% (skupno več kot 570 ton) v primerjavi z julijem 2016.

Rastlinjaki s paradižniki, kumaro in drugo zelenjavo so v Rusiji postali donosen posel. / Foto: Donat Sorokin/TASS

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.