1. novembra letos je Rusija sprostila prepoved uvoza paradižnikov iz Turčije, ki je veljala od leta 2015 zaradi incidenta z ruskim lovcem v Siriji. Ruski uradniki so sporočili, da bo v Rusijo odslej dovoljeno uvoziti 50.000 ton paradižnika, ko pa bo kvota dosežena, se bosta državi začeli pogovarjati o možnosti povečanja obsega uvoza. Pričakujejo, da bo tudi Turčija ublažila omejitve proti Rusiji glede uvoza poljedelskih izdelkov in mesa.
To sicer ne pomeni, da v Rusiji ne proizvajajo paradižnika. Do letošnjega oktobra je na domačih poljih zraslo za skoraj 190.000 ton te vrtnine. Glede na to, da vlada načrtuje to številko še povišati, vrnitev turškega paradižnika na trg ne bo škodoval domačim proizvajalcem.
Pravil uvoza in izvoza ni zmeraj lahko razumeti. Deficit nekega blaga lahko povzroči nepričakovan uvoz, in sicer tudi proizvodov, za katere je dobro znano, da jih država sama ogromno proizvede.
V zadnjih nekaj letih je rusko poljedelstvo podrlo vse rekorde. Rusija je danes vodilni izvoznik pšenice in rža, spada pa med največje proizvajalce ječmena, ovsa in drugih žitaric. Kljub temu Rusija po podatkih federalne carinske uprave žitarice še naprej uvaža. Prejšnje leto so v državi porabili 343,9 milijonov ameriških dolarjev za nabavo teh poljščin.
»Kupujemo pšenico visoke kakovosti, ki je namenjena mlinski proizvodnji in proizvodnji dragih vrst testenin. Iz podnebnih razlogov tovrstne žitarice v Rusiji ne uspevajo,« je za naš portal pojasnil Ivan Rubanov, direktor analitične skupine vladnega komiteja za poljedelstvo. »Poleg tega uvažamo žitarice iz severnega Kazahstana, ki proizvaja velike količine, vendar ima logistične prepreke, ki otežujejo izvoz. Tako kazahstanski proizvodi prispejo najprej v sosednjo zahodno Sibirijo, od koder jih nato distribuirajo v druge dele sveta.«
Še ena neverjetna skupina na uvoznem seznamu so energenti in njihovi derivati. Rusija je prejšnje leto uvozila nafto in naftne derivate v vrednosti več kot 750 milijonov dolarjev, zemeljskega plina pa za 122,4 milijonov dolarjev. Zakaj bi eden od največjih izvoznikov energentov na svetu uvažal surovo nafto, naftne derivate, gorivo, zemeljski plin in druge energente?
»Nafta in naftni derivati so leta 2016 večinoma prihajali iz Skupnosti neodvisnih držav, katere članici sta na primer Kazahstan in Belorusija, pa tudi iz Finske, ki je dolgoročni partner Rusije,« je povedal Ivan Kapitonov, sodelavec na Inštitutu za ekonomijo Ruske akademije znanosti.
Kot pojasnjuje, je razlog za takšno poslovanje predvsem v ceni in logističnih prednostih. »Če je ceneje kupiti gorivo v Belorusiji, potem se to bolj splača. Isto velja za nafto. Takšen uvoz ne krepi zgolj medsebojnih odnosov, ampak je tudi ekonomsko upravičen,« pojasnjuje strokovnjak.
Motorna vozila, oprema in drugi stroji prav tako spadajo v skupino proizvodov, ki jih Rusija več izvaža kot uvaža. Kljub temu pa je prejšnje leto ta skupina predstavljala največji delež ruskega uvoza. Po uradnih podatkih gre celo za polovico celotnega ruskega uvoza. Strokovnjaki pravijo, da je večji del strojev, ki jih uvažajo, evropskega porekla. To niso samo novi avtomobili, jahte in gospodinjski aparati, ampak tudi uvoz v smislu tujih investicij. Mednarodna podjetja postopoma lokalizirajo svojo proizvodnjo na ozemlju Rusije, za proizvodnjo pa potrebujejo tudi svojo tehnično opremo.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
