"Garri Potter"?! Zakaj Rusi izkrivljajo angleške besede, ki se začnejo s črko H?

Jekaterina Lobanova

Tujci so pogosto presenečeni nad Rusi pri izgovarjanju in pisanju imen Hitler kot "Gitler" (Гитлер), Harry kot "Garri" (Гарри) in "Henry" kot "Genri" (Генри). Za povrh vsega na približno enak način obdelamo še Shakespeara in njegovo delo poimenujemo "Gamlet" (Гамлет). In slavna ameriška univerza nenadoma postane "Garvard" (Гарвард). Kaj torej stoji za vsem tem?

Takšnega glasu preprosto ni

Pravzaprav angleški glas "h" - kot v "Hamletu" - v ruščini preprosto ne obstaja. Da, imamo svoj "h", ki se v cirilici spremeni v "x" in se nato pri pisanju v angleščini transliterira kot "kh" - kot v "Khabarovsk". Vendar je njegova pravilna izgovorjava veliko bližje izgovorjavi škotskega jezera Loch.

Ko so se v 16. stoletju angleške besede začele vlivati ​​v ruščino, je bilo edino, kar je bilo najbolj podobno temu mehkemu angleškemu glasu "h", friktivni soglasnik "g" (v cirilici se piše kot "г", vendar ga izgovarjamo tako, da s hrbtom jezika slonimo na grlu, gre za precej grleno izgovorjavo, približno tako kot je v navadi tudi med slovenskimi Primorci). Ta izgovorjava je bila značilna za kmete iz podeželskih južnih krajev.

V sodobni zgodovini to narečje še vedno obstaja, vendar ljudje, ki uporabljajo ta friktivni "h", veljajo za nekoliko provincialne in zato "za ne preveč izobražene", in pogosto postanejo predmet posmeha Moskovčanov in drugih prebivalcev severnih mest. Eden najbolj znanih primerov 20. stoletja je bil Nikita Hruščov. Za uradno dopisovanje in priložnosti se je takšna oblika štela za nesprejemljivo, pri čemer so popolnoma zanemarili Hruščovove začetke na jugu in izumili na desetine anekdot in parodij izgovorjave njegovega priimka. Bolj ko se bližate ukrajinski meji (Rostov, Krasnodar itd.), večja verjetnost je, da boste naleteli na takšno izgovorjavo. V Ukrajini je pa to nekaj čisto normalnega.

Ruski jezik se nagiba k zvenečim glasovom

Ruski jezik se nagiba k izgovarjanju zvenečih soglasnikov namesto nezvenečih glasov in aspiriranih soglasnikov. Rusi ne mehčajo svojih glasov - to lahko slišite v primeru "r" in zlasti "g". Zato naš jezik zveni precej grobo v očeh narodov, ki ne uporabljajo trdih r-jev.

Tako je v zgodovini angleški zvok "h" lahko bil blizu le friktivnemu "g", zato se je zlahka spremenil v zveneči soglasnik in njegovo pisno različico "g". Do takrat je v ruskem jeziku že bilo veliko besed iz grščine in latinščine, tako da se besede, kot sta "Helios" in "Homo Sapiens" ali "hemoglobin", izgovarjali z glasom "G".
Ruski jezik je tako prilagajal tuje besede vse do sredine 20. stoletja (tako se je Hitler soočil z isto filološko usodo).

Tudi cerkveni jezik je imel kar precejšen vpliv na ruščino. Ali ste na primer vedeli, da Rusi kralju George-u pravijo "Georg/Георг", kralju James-u pa "Iakov/Яков".

Vendar pa se v sodobnem jeziku nova imena in besede prevajajo tako, kot zvenijo v svojih izvirnih oblikah: pevki Deborah Ann Harry pravijo "Harry" - in ne "Garri", podobno tudi Jimiju Hendrixu. Tudi izgovorjava "hipi" kulture ostaja enaka kot v angleščini.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.