»Srečno novo leto!« skozi stare voščilnice

Sovjetska zveza in Rusija sta znani po številnih novoletnih običajih. Najbolj znana sta verjetno francoska oziroma »ruska« solata in film »Ironija usode, ali uživajte v kopeli!« Je pa tu še en običaj: pošiljanje novoletnih voščilnic prijateljem in sorodnikom iz drugih krajev in mest.

Danes pisma in voščilnice postajajo stvar preteklosti.

Ko gledaš stare voščilnice staršev in starih staršev, bi jih želel ohraniti zaradi redkosti, ker takšnih danes nihče več ne dela.

Težko si je predstavljati, da je bilo nekoč v zgodnejši Sovjetski zvezi nekaj let prepovedano vse, kar je povezano z novim letom – jelke, voščilnice, praznovanje. Jeseni leta 1929 so namreč novo leto in božič razglasili za navadna delovna dneva, zimske počitnice pa so označili za »buržoazno kaprico«.

Decembra in januarja so po ulicah patruljirale posebne skupine prostovoljcev, ki so kukale skozi okno in preverjale, ali se spoštuje vladni ukaz. Lahko bi rekli, da so šle novoletne jelke v podzemlje. Tisti, ki niso želeli otrokom vzeti čara tega praznika, so praznovali na skrivaj.

To se je spremenilo leta 1935. Tedaj je sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Ukrajine Pavel Postišev uspel prepričati Stalina, da bi lahko okrašeni iglavec spremenili iz verskega simbola v simbol svetlega sovjetskega otroštva.

Novo leto 1935-36 so tako po vsej državi praznovali v družbi lepo okrašenih drevesc in doma narejenih voščilnic. Novo leto je postalo sestavni del sovjetskega življenja.

Ker v Sovjetski zvezi uradno niso praznovali božiča, iz tistega časa ne boste našli božičnih voščilnic.

Sovjetske voščilnice so si bile med seboj precej podobne. Pogosto je bilo na njih mogoče videti Dedka Mraza z darili ali otroke, ki plešejo okoli novoletne jelke.

Na voščilnicah so bile pogosto upodobljene živali: veverice, medvedki, ježi, največkrat pa kunci. Kunec je slučajno celo neuradni simbol ruskega novega leta.

Žival je omenjena v številnih pesmih o zimi, vanj pa se pogosto oblečejo dečki v šolskih novoletnih predstavah.

Danes starih in redkih sovjetskih novoletnih voščilnic ne cenijo samo zbiratelji, ampak tudi običajni ljudje. Nenazadnje so darilo zgodovine.