Juri je nekoč živel v Moskvi, kjer je delal kot odvetnik, vendar zadnjih pet let živi kakšnih 100 kilometrov izven prestolnice v gozdu blizu avtoceste proti mestu Jaroslavl. Živi v zemljanki, ki jo je zgradil sam. V bližini teče prometna cesta, blizu je bencinska črpalka, kjer dobi gorivo za svoj generator. Juri v štedilniku kuri drva in uporablja vodo iz gozdnega potoka.
Juri se ne poskuša izogibati stikom z ljudmi in se veliko pogovarja preko spleta. Včasih ga obiščejo mimoidoči običajni ljudje. Tako tudi preživi: ljudje mu nosijo hrano, drugi mu pošljejo denar na spletni račun, tretji z njim delijo gorivo.
Jurijeva oblika samotarstva predstavlja protest proti sodobnemu sistemu vrednot. Zdaj se spopada predvsem s silami narave. Ne skrbi ga iskanje parkirišča ali odplačevanje dolga, kot to velja za običajnega prebivalca v mestu. Skrbi ga predvsem, kako si v slabem vremenu zagotoviti toploto in najti kurjavo ter kako do pitne vode.
Pavel Volkov
Hrano in vsakdanje potrebe si Juri zagotovi v svoji bližini. Vodo zbira v gozdnem potoku blizu svojega podzemnega bivališča. Pozimi s sekiro prebija led.
Pavel Volkov
Samotar si pripravlja hrano v improvizirani kuhinji. Dve bateriji, ena na čelu, druga na stropu, mu pomagata videti, kaj kuha.
Pavel Volkov
V bivališču mu družbo dela zajček Petruša, ki obožuje banane in kašo.
Pavel Volkov
Juri pa ima rad grah, ki ga poleg drugih jedi pripravlja na preprostem štedilniku.
Pavel Volkov
Proč od sveta je tempo življenja bolj počasen, zato ima čas za čajanko.
Pavel Volkov
V svoji zemljanki ima Juri mnogo knjig in mnogo virov za komuniciranje, na primer star računalnik. Električne naprave poganja s sončnimi celicami.
Pavel Volkov
Juri ni povsem odrezan od civilizacije – ima dostop do interneta preko iPhona. Ima svojo stran na Facebooku, preko največjega ruskega družabnega omrežja VKontakte pa išče glasbo in filme.
Pavel Volkov
Nedavno je njegov dom postal bogatejši tudi za kopalno kad.
Pavel Volkov
Vhod v njegovo bivališče je krožno, zato spominja na domovanje hobitov.
Pavel Volkov
Za ogrevanje, kuhanje in kopanje Juri uporablja les iz gozda, pri tem pa si pomaga s svojo motorno žago.
Pavel Volkov
Kurjavo si pripravi za več dni vnaprej, drva seka s sekiro.
Pavel Volkov
Pozimi Juri vsak dan naloži v peč, da si zagotovi toplino v svoji zemljanki.
Pavel Volkov
Nove knjige mu prinesejo popotniki – tako ima nekakšno obcestno izmenjavo knjig.
Pavel Volkov
Pozimi po umivanju steče ven in »riba« svojo kožo s snegom. Včasih se celo ves zakoplje v snežne zamete okoli svojega gozdnega bivališča.
Pavel Volkov
Njegovega običaja ne zmotijo niti močne snežne padavine in veter.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.