Legendarna Lada Niva je na svetu že več kot 40 let

Toljati, 1. januar 1994. / Nikolaj Nikitin/TASS

Od ideje do prvega avtomobila Lada Niva je preteklo celih sedem let. Leta 1970 je predsednik sveta ministrov ZSSR Andrej Kosigin naročil tovarni VAZ, da sestavi prvi sovjetski terenec majhnega razreda za potrebe prebivalcev na podeželju. S tekočega traku je prva Niva prišla šele 5. aprila 1977. Konkurence ni imela samo v Sovjetski zvezi, ampak tudi po svetu: tovarna Audi je že tri leta pozneje predstavila model s stalnim štirikolesnim pogonom.

AvtoVAZ, Toljati, 7. januar 1981. / Vsevolod Tarasevič/RIA Novosti

Med testiranji je Niva prekosila britanske terence Land Rover in Range Rover pri sposobnosti premagovanja težkih terenov. Nič čudnega ni, da je avto hitro postal priljubljen tudi na Zahodu: Nemci, ki so želeli dobiti Nivo, so se morali celo prijaviti v vrsto. Od začetka obstoja avtomobila so v druge države izvozili več kot 500 tisoč modelov. Za primerjavo: dvomilijonti avtomobil LADA 4 X 4 (tako se danes imenuje Niva) je AvtoVAZ izdelal šele marca 2013.

Pariz - Dakar 1984. / Michel Sardo/Vostok-photo

Vir: Mihail Medvedev/TASSNiva je bila še posebej priljubljena v Franciji, kar je povezano s tem, da so francoski dirkači na najbolj prestižnem reliju na svetu Paris-Dakar tri leta zapored prišli s tem avtom na stopničke. Leta 1981 sta bila Jean-Claude Briavoine in André Deliaire na tretjem mestu, leto pozneje sta bila druga, nato pa sta njun dosežek leta 1983 ponovila še  André Trossat in Eric Briavoine. Prodaja Nive v Franciji je poskočila za 6-krat, na 24 tisoč modelov na leto (tovarna VAZ jih je takrat izdelovala po 70 tisoč).

LADA.RU

Lada Niva drži več svetovnih rekordov za največjo nadmorsko višino, na kateri se je kadarkoli zapeljal avtomobil. Leta 1998 se je z lastnim pogonom avtomobil povzpel do baze alpinistov na Everestu (nadmorska višina 5 200 metrov). Rekord je skušal prebiti angleški Land Rover, a so ga do višine 5 642 pripeljali s pomočjo vrvi in vitlov. Leto pozneje se je Niva zapeljala na Tibetansko planoto v Himalajih (5 726 metrov nadmorske višine).

LADA.RU

Aprila 1998 je Niva osvojila Severni tečaj. Med mednarodno padalsko akcijo so jo spustili na breg Severnega ledenega morja, nato pa so jo po pristanku na led uspešno zapeljali na vrh Zemlje. Od leta 1990 do leta 2005 je terenec služil na ruski polarni postaji Bellingshausen na Antarktiki, kjer je prevažal tovor tudi pri – 54 stopinjah Celzija.

Dirka terencev v Sočiju / Viktor Kljuškin/TASS

Ob svoji precejšnji lahkosti in sposobnosti prebijanja po terenu pa ima Niva veliko pomanjkljivost – nizki varnostni standardi. Pri poskusnih trkih po pravilih EuroNCAP (čelno trčenje pri 64 km/h) je za varnost zbrala 0 točk od 16 možnih. Strokovnjaki so prišli do zaključka, da je »voznik Nive po trčenju pri hitrosti 64 km/h poškodovan«. Tvega »resno poškodbo lobanje in možganov«, opozorili so tudi, da »pritisk na desno rebro presega rob zmogljivosti kosti golenice«.

Cirkus na Cvetnem bulvarju / Aleksej Kudenko/RIA Novosti

V 40 letih obstoja je bilo razvitih več kot 30 različic Nive, od broniranega vozila za prevoz denarja do »medvedov« (ekskluzivni model z odprto streho za medvede moskovskega cirkusa na Cvetnem bulvarju). Verjetno pa bi najbolj edinstven model lahko bila »amfibijska« Niva, ki so jo pred 40 leti načrtovali za potrebe tajnih služb in vojske, saj je bila sposobna celo prečkati reke srednje globine. Kljub uspešnim testom je na koncu žal niso proizvajali, prototip pa lahko vidimo v muzeju vojaških avtomobilov v Rjazanu.

Pjotr Prusov. Vir: lada.ru

Ime »Niva« sta modelu dala konstruktorja tovarne VAZ Peter Prusov in Vladimir Solovjov. Gre za začetnice imen njunih otrok: Natalija, Irina, Vadim, Andrej. Solovjov je umrl že leta 1975, še preden je s proizvodne linije prišla prva Niva, Pjotru Prusovu pa so manjkali le trije tedni, da bi doživel 40. rojstni dan svoje »hčerke«. Mimogrede, leta 1986 so japonski konstruktorji iz Suzukija podarili Prusovu reklamni letak svoje tovarne s posebnim posvetilom: »Krstnemu očetu tega avtomobila«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.