Ruski kupci so še vedno pomembni igralci na slovenskem trgu nepremičnin, a so časi milijonskih naložb v hotele in velike projekte bolj ali manj minili, poročajo pri časniku Delo, kjer so preverili, kaj danes najbolj mika ruske kupce nepremičnin v Sloveniji.
Kljub temu, da se Rusija zdaj šele pobira iz recesije, so kupci nepremičnin iz največje države na svetu še vedno zelo zaželeni pri slovenskih prodajalcih, kar je mogoče videti že ob vožnji po avtocesti mimo Brda pri Kranju, kjer na velikem praznem kosu zemljišča s pogledom na zasnežene gore vidimo napis o prodaji zemljišča v ruskem jeziku. Čeprav je v zadnjem času zelo malo nakupov v vrednosti več milijonov evrov, pa so Rusi še vedno pomembne stranke slovenskih nepremičninskih agencij, piše avtor prispevka v rubriki Svet kapitala.
»Mikata jih slovenska narava in turizem. Hotel Kanin, rogaški hoteli Strossmayer, Styria in Rogaška, Rimski vrelec na Ravnah na Koroškem, kranjskogorski Lek in tudi priljubljeni ljubljanski hotel Cubo naj bi po nekaterih informacijah prevzeli lastniki iz Rusije. Našteti so le nekateri od hotelov, ki so zadnja leta končali v lasti ruskih vlagateljev,« piše Delo. Med novejšimi primeri ruskih nakupov je denimo Tatjana Isajeva iz Novokubanska, ki je januarja letos, neuradno za 7,5 milijona evrov, odkupila stavbo na ljubljanski Čopovi ulici, kjer prostore najema trgovina z oblačili H&M. Pri tem gre za precej skrivnostno stranko, saj jo je komajda kdo sploh videl v živo.
Justin Young iz nepremičninske agencije Slovenia Estate poudarja, da se je profil ruskih kupcev po letu 2012 močno spremenil. Nekoč so veliko kupovali bogatejši Rusi, ki so drage nepremičnine pogosto zgolj prenavljali in prodajali naprej, podobno kot na Hrvaškem ali v Črni gori. Toda teh danes skoraj ni več. Po spremembah v ruskem gospodarstvu je sedaj vse več tudi manj premožnih Rusov, ki želijo trajno ostati v Sloveniji zaradi boljšega življenja, zato prevladujejo zlasti nakupi hiš in stanovanj v vrednosti od sto do petsto tisoč evrov, na dražbah pa jih vidimo le redko. Po informacijah Finančne uprave RS gre v veliki večini primerov za nesumljive kupce, ki so svoj denar zaslužili na legalen način.
Na mednarodnem oddelku ljubljanske OŠ Danile Kumar, kjer se otroci učijo v angleškem jeziku, so potrdili, da je tam okoli tretjina otrok rusko govorečih, kar pomeni, da ruskih družin v slovenski prestolnici zares ni tako malo. Direktorica zavoda Vesela dRuščina Julija Mesarič, ki prihaja iz Sibirije in je poročena v Sloveniji, je povedala, da Ruse Slovenija pritegne zaradi sproščenega načina življenja, miru, čiste narave, varnosti in majhnih razdalj sredi Evrope. Po njenih besedah ruski priseljenci v teh časih niso veliki bogataši, imajo pa denar za spodobno preživetje. Pogosto gre za srednje velike podjetnike, ki se k nam priselijo s svojo družino, je pojasnila. Predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina je poudaril, da so Rusi v majhni Sloveniji precej povezani in si hitro izmenjujejo informacije, ki pridejo prav novim prišlekom, denimo o tem, kje najti primerno stanovanje.
Delo se je pogovarjalo tudi z županom Rogaške slatine, kjer je veliko turističnih zmogljivosti v lasti Rusov in drugih državljanov bivše Sovjetske zveze. Po njegovih besedah so Rusi in drugi državljani bivše ZSSR prijetni sosedje in dobri gospodarji, ki skrbijo za razvoj lokalnega turizma v okolju, ki je zanje privlačno zaradi mirnega in zdravega okolja ter urejene infrastrukture.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
