Pri ameriških sankcijah proti Rusiji in gradnji plinovoda Turški tok se prepletajo močni geopolitični in gospodarski interesi. Postavlja se vprašanje, ali se bo v projekt vključila Slovenija in kako bo država uravnotežila svoje interese med geopolitiko ZDA, EU in Rusije, piše Dnevnik.
Zamisel o gradnji Turškega toka sta Rusija in Turčija po izboljšanju meddržavnih odnosov ponovno obudili lani, Rusija pa je že začela z gradnjo prve cevi, ki po potekala do Turčije preko Črnega morja. Po drugi strani usoda druge cevi, ki bi pripeljala ruski plin globlje v Evropo, še ni jasna in je predmet širših geopolitičnih in energetskih vprašanj okoli diverzifikacije plinske oskrbe Evrope.
Bolgarija čaka na odločitev evropske komisije, ali bo sploh odobrena podaljšana trasa Južnega toka, ki v bistvu ponavlja traso Južnega toka. Bolgarija se tokrat poskuša težavam izogniti na način, da nastopa kot vozlišče, ki bi prejemalo plin s treh strani, saj je Bruselj Južni tok zavrnil zlasti zato, ker plinovod ni bil odprt za druge ponudnike, razlaga avtor prispevka.
Direktor slovenske družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je izrazil prepričanje, da so države na Balkanu, ki so se zanimale za Južni tok, zagotovo zainteresirane tudi za nadaljevanje projekta Turški tok in tako projekt plinovoda ostaja aktualen. Dnevnik piše, da ima Bolgarija v primeru nasprotovanja Bruslja možnost, da se naveže na turške plinovode in tako prenaša ruski plin na evropske trge po drugi poti.
»Zdi se, da Turški tok v takšni ali drugačni obliki vendarle prihaja,« piše novinar in spomni, da so se Bolgarija, Srbija in Madžarska načeloma dogovorile z Gazpromom o gradnji ruskega plinovoda skozi njihova ozemlja. ZDA sicer stavijo na nastajajoči terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in obstoječi terminal v Litvi, ki naj bi zmanjšala evropsko odvisnost od ruskega plina, medtem ko na primer Srbija računa na ruski plin, ker je cenejši od teh dveh opcij.
Trenutno še ni jasno, ali bi novi Turški tok tekel tudi skozi Slovenijo. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da v primeru ponovne obuditve trase prejšnjega Južnega toka dogovor z Rusko federacijo še vedno velja. Eberlinc iz družbe Plinovodi pa je za Dnevnik pojasnil, da so se o razvoju projekta že pogovarjali z ruskimi predstavniki, a opozarjajo na določene dejavnike, pod katerimi bi se Slovenija pridružila projektu. Pomembno je zlasti vprašanje končnih destinacij, kamor je namenjena večina transportiranih količin plina. Ministrstvo je po drugi strani sporočilo, da trenutno pogovori z rusko stranjo ne potekajo.
Dnevnik piše, da se vsekakor načrtuje gradnja povezovalnega plinovoda med madžarskim Tornyiszentmiklósom in slovenskimi Pincami vse do Kidričevega, ki naj bi služil za prenos plina iz Južnega toka naprej proti Italiji.
Ker ima EU cilj, da diverzificira vire energetske oskrbe, so obnovljena zamisel o Turškem toku in nove ameriške sankcije proti Rusiji postale veliko geopolitično vprašanje. Z novima projektoma Severni tok 2 in Turški tok namreč Evropa ostaja enako odvisna od ruskega plina, ki samo spremeni svojo pot, saj Moskva plin zdaj dobavlja skozi Ukrajino in Slovaško, ki bi po novem izgubile velike tranzitne dajatve.
Po oceni Tineta Kračuna, direktorja Inštituta za strateške rešitve, Slovenija ni tako vpeta v zadnje geopolitične premike na zahodnem Balkanu, saj se je njena zunanjepolitična usmeritev po osamosvojitvi oddaljevala od te regije. Nove ameriške sankcije proti Rusiji bi tako prizadele zlasti Hrvaško, saj bi ogrozile projekt plinskega Južnega koridorja, ki bi moral zagotavljati azerbajdžanski plin za Gruzijo, Turčijo, Albanijo, Črno goro in Hrvaško, a je v projekt tesno vpeta ruska naftna družba Lukoil.
Marjan Eberlinc iz Plinovodov in Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve sta ocenila, da je za Slovenijo najbolje, da sodeluje pri vseh projektih in ima tako več energetskih virov. Tako pravi, da Slovenija lahko stremi k sodelovanju pri Turškem in Južnem toku, a bi bilo hkrati smiselno, da sodeluje tudi pri drugih alternativah, kot je na primer omenjeni terminal na Krku. »Čim večja je energetska diverzifikacija, manjša je prizadetost zaradi morebitnih težav pri določenem viru, tako zaradi morebitnih izpadov ali pa zaradi sankcij, v tem primeru zoper Rusijo,« je pojasnil Kračun za Dnevnik.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
