Umor Andreja Karlova bi lahko okrepil sodelovanje med Rusijo in Turčijo

Umor ruskega ambasadorja v Turčiji Andreja Karlova nam kaže, kako obupani so islamski radikalci. Organizacije, ki jih navdihuje radikalni islam, se začenjajo zavedati, da se je val dogodkov v najbolj turbulentni regiji na svetu odločilno obrnil proti njim, saj jim zmanjkuje denarja, vojaške podpore in celo revolucionarnega naboja. Takšne razmere jih napeljujejo, da izvajajo takšna dejanja, kot je atentat na Karlova.

Motivi za umor niso znani, vendar ta verjetno ne bo spremenil toka dogodkov v Turčiji, Rusiji ali Siriji. Smrt tudi ne bo resno poslabšala odnosov med Ankaro in Moskvo. Še več, lahko bo celo še bolj spodbudila zbliževanje med državama. Prav tako bo umor verjetno pripeljal do utrditve Erdoğanovega položaja na oblasti v sami Turčiji. Konec koncev smrt Karlova verjetno tudi ne bo zmotila načrtov regionalnih sil v zvezi s Sirijo.

Moskva in Ankara skupaj proti terorizmu

Moskva je že sprejela korake, da bi načrtovalce umora dosegla roka pravice. Na dan umora je predsednik Vladimir Putin sklical posvet z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom ter voditeljema varnostne službe in obveščevalcev v tujini.

Prav tako je Kremelj razglasil, da bo iskal diplomatsko podporo v Združenih narodih ter da je vzpostavil stike s turškimi varnostnimi službami. To že samo po sebi predstavlja nekakšen preboj.

Mediji so na široko širili sporočilo na twiterju, ki ga je objavil tiskovni ataše turškega veleposlaništva v Washingtonu D.C. Faith Öke: »Krogla, ki je bila izstreljena v veleposlanika Karlova ni ciljal samo njega. Ciljala je tudi na turško-ruske odnose.« Izjava kaže na to, da obstaja veliko tretjih strani, ki želijo odtujiti Ankaro in Moskvo, vendar ta incident ne bo pokvaril dvostranskih odnosov.

V Turčiji bo Erdogan še okrepil svojo oblast

Dejanje bo imelo bistvene posledice v turški domači politiki. Novičarski kanal HaberTurk je zatrdil, da je bil 22-letni morilec Mevlüt Mert Altintas udeležen v gibanju Gülen. Če bi se to izkazalo za resnico in bi sledi umora res pripeljale do Fetullaha Gülena, bi se »lov na čarovnice« proti podpornikom izgnanega klerika, ki poteka od spodletelega državnega udara poleti, še bolj okrepil.

To bi za povrh vpletlo Gülena v umor prve stopnje. Moskva bi se tako lahko pridružila Ankari v zahtevah, da ZDA izročijo nekdanjega imama, to pa bi še bolj zapletlo že tako težke odnose med Washingtonom in Moskvo. Glede na prihajajočo zaprisego novega predsednika ZDA, ki se zdi bolj prijateljski do Rusije, bi bilo celo povsem mogoče, da bi Bela hiša predala Gülena . Nemogoče je reči, kakšne posledice bi to pustilo v geopolitiki.

Rusija, Turčija in Iran bi lahko odločali o prihodnosti Sirije

Za preiskavo je ključen čas umora. Streli so se zgodili le nekaj dni pred načrtovanimi pogovori turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja, ruskega kolega Sergeja Lavrova in iranskega kolega  Mohammada Javada Zarifa v Moskvi. Dnevni red je bil skoncentriran na vprašanje, kako zavzetje Alepa s strani sil sirske vlade spremeni razmere na terenu v Siriji.

Moskva je upala, da bi srečanje lahko prineslo načrt za konec državljanske vojne v Siriji. Lavrov je bil glede srečanja optimističen, čeprav so bili turški predstavniki bolj uravnoteženi. Uradnik s turškega zunanjega ministrstva je pred kratkim komentiral: »To ni čudežno srečanje, bo pa dalo vsem stanem možnost, da druga drugi prisluhnejo.« Lavrov pa je srečanje pričakoval z naslednjimi besedami: »Upamo, da bomo podrobno in konkretno govorili s temi, ki lahko res pripomorejo k izboljšanju razmer na terenu, medtem ko so zahodni partnerji bolj zaposleni z retoriko in propagando ter ne vplivajo na tiste, ki jih poslušajo.«

Ta umor ne bo vplival na cilje Moskve, da združi regionalne akterje za konec državljanske vojne v Siriji in dokončno uniči Islamsko državo. Rusija že zdaj veliko tvega. Končni rezultat trajajoče človeške tragedije v Siriji bo neposredno vplival na kredibilnost Rusije v regionalni geopolitiki in učinkovitost njene diplomacije.

Smrt glavnega diplomata Rusije v Turčiji bo vsekakor vplivala na nastajajoče, a občutno sodelovanje med Rusijo, Turčijo in Iranom. Toda namesto, da bi ga spodkopala, ga bo verjetno spodbudila.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.