Leninov mavzolej na moskovskem Rdečem trgu

1. Na Rdečem trgu stoji pri kremeljskem zidu nenavadna vijoličasta piramida. Kaj je to?

To je mavzolej, spomenik-grobnica voditelja boljševikov Vladimirja Lenina. Lenin je leta 1917 vodil oktobrsko revolucijo, med državljansko vojno je bil na čelu Sovjetske Rusije, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Sovjetske zveze.

Ko je Lenin leta 1924 umrl, se je vodstvo komunistične partije odločilo, da svojega voditelja ne pokopljejo, ampak raje balzamirajo njegovo telo, da bo na ogled vsem. Mavzolej so zgradili po načrtu znamenitega arhitekta Alekseja Ščuseva, avtorja Ruskega paviljona na vrtovih Giardini v Benetkah. Za javnost so ga odprli leta 1930. Zanimivo je, da se na vrhu mavzoleja nahaja tribuna, s katere so sovjetski voditelji - vse do Mihaila Gorbačova - pozdravljali parade na Rdečem trgu.

2. Zakaj so boljševiki balzamirali Lenina?

Znano je, da je balzamiranje podpiral Josif Stalin. Že novembra 1923, ko je bil Lenin še živ, toda smrtno bolan, je Stalin izrazil misel, da bi bilo telo pokojnika vredno »ohraniti s pomočjo balzamiranja«, s čimer bi dali vsem možnost, da se od njega poslovijo.

Kako se je spreminjala podoba ruskih bankovcev

Idejo je del vodstva boljševikov sprejel z ogorčenjem. Lev Trocki, ki je veljal za drugega človeka v partiji (takoj za Leninom), je primerjal ohranitev trupla z ustvarjanjem »svetih mož«, ki se jim poklanjajo kristjani, kar je bilo za idejne komuniste nekaj nezaslišanega. Proti ovekovečenju glavnega boljševika je bila tudi njegova vdova Nadežda Krupska.

3. Zakaj je bilo to potrebno?

Lenin je igral pomembno vlogo v političnem sistemu Sovjetske zveze. Njegovim zavezam so sledili vsi sovjetski voditelji; spremenil se je v sakralno figuro, svojevrstno obliko komunističnega svetnika. »Stilizirani portreti Lenina so postali ikone, njegova idealizirana biografija je postala evangelij, leninizem pa sveto pismo,« razlaga profesorica z univerze Harvard Nina Tumarkin v svoji knjigi Lenin je živ!: Leninov kult v Sovjetski Rusiji. Posvečali so mu pesmi in skladbe, njegovi spomeniki pa so krasili skoraj vsako mesto v Sovjetski zvezi.

Tudi mavzolej je postal simbol zvestobe idealom leninizma. Obisk tega kraja v Moskvi je bil podoben romanju, tako za sovjetske državljane kot za delegacije prijateljskih držav. Grobnico je vsako leto obiskalo do 2,5 milijona ljudi.

4. Lenin je umrl že pred več kot 90 leti. Kako jim uspeva ohraniti telo do danes?

Ko so Leninovo truplo odprli in ga pripravljali k razstavitvi, so iz njega vzeli notranje organe, tekočine pa so zamenjali s posebnimi balzamiranimi raztopinami, ki so zamrznile proces razpadanja.

Strokovnjaki ohranjajo telo v dobrem stanju vse do danes. Na vsako leto in pol telo pobrizgajo s sredstvi za konzerviranje in ga potopijo v kadi z raztopino za konzerviranje. Do danes se je ohranilo le do 23% telesa, vendar to ohranja stari videz, elastično kožo in gibljive sklepe. Oblačila, v katerih leži Lenin, pa razpadajo, zato jih morajo menjati.

5. Sovjetske zveze ni več, v Rusiji na oblasti niso več komunisti. Zakaj Lenin še naprej leži v mavzoleju?

Okoli tega vprašanja stalna poteka razprava. Del Rusov, predvsem tistih, ki so kritično nastrojeni do sovjetske preteklosti, je ogorčenih, da sredi Rdečega trga leži »mumija«, in zahtevajo, da Lenina pokopljejo. Takšno idejo na primer podpira vrsta aktivistov za človekove pravice in predstavnikov duhovščine.

Redke arhivske fotografije kronanja poslednjega ruskega carja

Vendar obstajajo tudi tisti, ki ne želijo pokopati znamenitega boljševika. V prvi vrsti so to komunisti: po njihovem mnenju je Lenin že pokopan (sarkofag s telesom se nahaja tri metre pod zemljo), mavzolej pa je edinstven zgodovinski spomenik, ki mu ne smemo vzeti bistva, kar bi se zgodilo z odstranitvijo telesa.

Oblast ima nevtralno stališče. Vladimir Putin je na vprašanje o možnosti pogreba izjavil, da je potrebno k temu vprašanju pristopiti previdno, da »ne bi ustvarjali delitev v družbi«. Po zadnji anketi Vseruskega centra za preučevanje javnega mnenja (VCIOM) večina Rusov (60%) podpira idejo pokopa.

6. Koliko stane ohranjanje mavzoleja?

Po informacijah na spletni strani o javnih naročilih je bilo leta 2016 za »medicinsko-biološka dela za ohranitev življenjske oblike Lenina« namenjenih 13 milijonov rubljev (cca. 173 000 evrov).

7. Kako lahko obiščemo mavzolej? Kaj lahko notri vidimo?

Za obisk mavzoleja je potrebno zgodaj vstati: mavzolej je odprt od 10.00 do 13.00, vsak torek, sredo, četrtek in soboto. Obisk je brezplačen, lahko pa vam zaračunajo uporabo garderobe (vnos fotoaparatov in mobilnih telefonov je prepovedan).

Obisk poteka po strogem postopku. Sarkofag s telesom je dvignjen, ne smete se mu približati, prav tako se pri njem ne smete dolgo zadrževati. Pod budnim očesom oboroženih varnostnikov se je mogoče sprehoditi okoli sarkofaga in si ogledati za večno ohranjenega revolucionarja, nato pa oditi ven k nekropoli ob kremeljskem zidu. Tukaj leži »smetana« sovjetske družbe: od Stalina in Brežnjeva do astronavta Jurija Gagarina. V Nekropoli nihče več ne hiti. Tam lahko položite rože k vsakemu grobu, ali pa se preprosto malo sprehodite in razmišljate o minljivosti človeškega življenja.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.