Lavrov: Ameriška vojska ne uboga povsem svojega vrhovnega poveljnika

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je ameriški državni sekretar John Kerry po bombardiranju humanitarnega konvoja OZN 19. septembra opustil svojo siceršnjo dovzetnost. Lavrov je v ekskluzivnem intervjuju za rusko televizijsko postajo NTV (posnetek v ruščini) okrivil ameriški vojaški establišment, da je na Kerryja izvajal pritiske.

»No, videti je, da je pod močnim pritiskom, ker se je znašel pod ostrimi kritikami vojaške mašinerije Združenih držav,« je Sergej Lavrov komentiral odnos ameriškega državnega sekretarja, za katerega je izgledalo, kot da je izgubil objektivno presojo, ko je obtožil Rusijo, da stoji za bombnim napadom na humanitarni konvoj v Siriji.

Ruski zunanji minister je namignil, da Pentagon ne deli pogledov s predsednikom Obamo, ki je po njegovem mnenju podpiral sodelovanje z Rusijo. Iz intervjuja ostaja nejasno, ali je imel Lavrov morda v mislih neuresničeni rusko-ameriški poskus rutinske delitve vojaških obveščevalnih podatkov o tarčah v Siriji.

»Očitno vojska [ZDA] ne uboga povsem svojega vrhovnega poveljnika,« je izjavil Lavrov.

Rusija in ZDA bosta šli v Siriji vsaka svojo pot

Napetosti med ZDA in Rusijo so dosegle vrh po bombardiranju konvoja OZN s humanitarno pomočjo 19. septembra zvečer. Napad je podrl zaupanje, za katerega se je zdelo, da sta ga Lavrov in Kerry uspela zgraditi po vrsti visokih srečanj.

Rusija je zavrnila ameriške obtožbe, da je za bombni napad kriva bodisi Rusija bodisi sirska vlada.

Birokratski nered

Izjave Lavrova namigujejo, da so obtožbe o bombardiranju konvoja pripomogle k občutku medsebojnega nezaupanja med ZDA in Rusijo ter so do neke stopnje odprle priložnost za tiste v birokratskem establišmentu ZDA, ki ne verjamejo v sodelovanje z Moskvo in lobirajo za bolj bojevit pristop k sirskemu konfliktu.

»Medtem, ko Kerry verjame, da je napredek mogoče doseči v komunikaciji z voditelji, kot se je zgodilo s Kitajsko pri okoljski politiki ali z Rusijo pri dogovoru o kemičnem orožju v Siriji, so drugi v vladi ZDA veliko bolj skeptični,« je povedal Jack A. Goldstone, profesor za javno politiko na univerzi George Mason in visoki zunanji sodelavec v Brookings Institution.

Čeprav večina intervjuvanih strokovnjakov verjame, da ima Kerry popolno podporo predsednika Obame, da se z rusko stranjo spoprime na takšen način kot do sedaj, je po mnenju nekaterih strokovnjakov administracija začutila postopen pritisk, da sprejme bolj konfliktno politiko v Siriji.

»Zdi se, da je bil pritisk na predsednika od spodaj iz njegove lastne birokracije ogromen, vsaj tako je videti od zunaj,« je prepričan James Carden, ki sodeluje s časopisom The Nation in je v preteklosti služil kot svetovalec v ameriško-ruski predsedniški komisiji v State Departmentu.

Čeprav se zdi, da predsednik Obama podpira poskuse Johna Kerryja, da bi dosegel dogovor z Rusi o Siriji, bi se lahko temu odpovedal v korist ohranjanja razmerja med različnimi agencijami, menijo nekateri strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal RBTH.

»Zaenkrat je bila administracija nagnjena k pogostejšemu sodelovanju s prvimi, ampak mora vsake toliko časa sprejeti nekatere 'ostre ukrepe', da ne bi odtujila močne frakcije v vojaški obveščevalni službi,« je pritrdil Maks Sučkov, ki kot strokovnjak dela pri Ruskem svetu za mednarodne zadeve in je kolumnist za Russia Pulse pri spletnem mediju Al-Monitor.

Pentagon bi lahko pritiskal na Obamo tudi zaradi prihajajočih sprememb v Beli hiši.

V sirskem konfliktu sodeluje veliko preveč igralcev z zelo različnimi interesi

»Ne smemo pozabiti, da je Obama predsednik v odhajanju. Številni v ZDA se orientirajo po pogledih naslednjega predsednika, to naj bi po njihovem prepričanju postala Hillary Clinton. Ona zagovarja ostrejši pristop do Rusije in Sirije. Zdi se, da ljudje Ashtona Carterja želijo ohraniti svoje funkcije v prihodnosti in temu primerno prilagajajo svoja dejanja,« je dejal Dmitrij Suslov, ki je programski direktor diskusijskega kluba Valdaj in namestnik direktorja Centra za poglobljene evropske in mednarodne študije v Visoki ekonomski šoli.

Manevrski prostor

Večina ruskih strokovnjakov, s katerimi se je pogovarjal RBTH, je notranje debate znotraj ameriške birokracije komentirala kot »tipično in normalno« stanje stvari, ki ne nujno zavirajo možnosti za rusko-ameriško sodelovanje v Siriji.

Diplomati bi lahko še vedno imeli manevrski prostor, čeprav je incident s humanitarnim konvojem uničil možnosti za okrepitev prejšnjih dogovorov.

»Stike med Rusijo in ZDA bi lahko vzdrževali na operativni ravni. Zavezujoči in dokumentirani dogovori niso nujnost [za vzdrževanje delovnega stika v Rusiji]. Če pa bo takšen dogovor dosežen, bo ta koordiniran med skoraj vsemi vladnimi strukturami,« meni Ivan Timofejev, programski direktor diskusijskega kluba Valdaj in programski direktor pri Ruskem svetu za mednarodne zadeve.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.