V okviru Balkanskega kluba za aktualne razprave v kulturno-jezikovnem centru Razgovor so organizirali diskusijo na temo »Volitve: Zakaj Srbija spet voli Vučića?« Prišli so strokovnjaki balkanologi, dodiplomski, magistrski in doktorski študenti srbščine in balkanskih študij, novinarji, pa tudi drugi državljani, ki jih zanima Srbija. Posebni gost je bil Georgij Engeljgart, znanstveni sodelavec Oddelka za sodobno zgodovino srednje in jugovzhodne Evrope na Inštitutu za slavistiko Ruske akademije znanosti, ki za vodilne ruske medije pogosto komentira dogajanje na Balkanu. Preko Skypa se je iz Beograda pridružil tudi filozof in analitik portala Nova srbska politična misel Nikola Tanasić.
Debata se je začela z najpomembnejšim vprašanjem o srbskih volitvah. Večina se je strinjala, da sploh ni vprašanje, kdo bo zmagal na volitvah in ali bo sploh potreben drugi krog (tudi zares je včeraj zmagal aktualni premier Aleksandar Vučić – kot kaže, že v prvem krogu). Ključni dejavnik je odziv volivcev: več ljudi, kot gre na volitve glasovati za različne kandidate, več bo glasov konkurentov, ki bi lahko izsilili drugi krog. Za nasprotnika, ki bi lahko privabil ljudi na volišča, je bil označen Ljubiša Preletačević Beli (po predhodnih podatkih je končal na 3. mestu z 9,60% glasov, op. prev.)
Ljubiša Preletačević Beli je uspel pritegniti pozornost tistega dela srbskega volilnega telesa, ki običajno ne glasuje na volitvah – mladino. Nekateri so šli na volitve zgolj zato, ker se je pojavil »frik« Luka Maksimović z vzdevkom Beli. Gre za komičnega kandidata, kakršne volilni proces pozna že kar nekaj časa. Spomnimo se recimo, kako je v Ukrajini kandidiral Darth Vader, lik iz Vojne zvezd. Toda strokovnjaki se pri Luki Maksimoviću strinjajo, da pri njem ne gre samo za izzivanje in zabavanje volivcev, saj hkrati načrtno gradi svojo podobo resnega srbskega politika.
Gost z Inštituta za slavistiko Georgij Engeljgart je prepričan, da ima Preletačević zelo pomembno funkcijo, saj pravzaprav pooseblja glasovanje »proti vsem kandidatom«. »Celotna kampanja Belega funkcionira tako učinkovito zato, ker so volivci srbskega političnega razreda, milo rečeno, že precej naveličani. Beli uspešno parodira obnašanje teh dolgočasnih politikov. Srbija je majhna država. Vsi vedo, kaj so politične stranke in s čim se ukvarjajo. V bistvu so firme, v katerih ljudje služijo denar in je to zanje verjetno edini način, da se nekako prebijejo v življenju. Politika je v Srbiji posel, ki se najbolj splača,« razmišlja zgodovinar.
Gre za logično vprašanje, ki si ga zastavljajo vsi, ki spremljajo politično življenje v Srbiji. Udeleženci razprave so se strinjali, da Vučić najverjetneje želi slediti podobni shemi kot Boris Tadić. Kot predsednik je Tadić prevzel vse vzvode upravljanja z državo in je brez težav menjal premierje. Večji del problemov Vučić rešuje s prelaganjem krivde na druge (dober primer je zgodba s srbskim vlakom na Kosovo), zato mu bo funkcija predsednika države dobro sedla, saj bi lahko za svoje napake obtožil predsednika vlade.
Pri motivih Vučića za sodelovanje na predsedniških volitvah ne smemo pozabiti na vpliv iz tujine na politične procese v Srbiji, je prepričan Georgij Engeljgart. »Velika večina tako imenovanih 'bolečih odločitev', o katerih vedno govori Vučić, ima podporo iz tujine. Predsednik Nikolić v celoti nastopa s pozicije rusofila. Očitno je z Zahoda prišel signal, da je treba prenehati s to rusofilsko linijo, to pa je mogoče prekiniti samo s predsedniškega položaja. Zaradi tega Vučić prehaja na funkcijo predsednika države in ohranja svoj vpliv preko 'tehničnega' premierja. Spomnimo se, da je bil Vučić prvi človek v državi še kot podpredsednik vlade, ko so naprednjaki prišli na oblast, zato spremenjena shema zanj ne bo predstavljala problema,« pravi strokovnjak.Nekateri strokovnjaki in mediji predvidevajo, da bo vlogo poslušnega Vučićevega premierja odigral Ivica Dačić ali pa Zorana Mihajlović. Engeljgart se s tem ne strinja, saj meni, da sta Dačić in Mihajlovićeva preveč neodvisna akterja za takšno pozicijo. »Zorana Mihajlović je preveč samostojna in ima preveč dobre zveze z Zahodom, da bi ji Vučić prepustil tako pomembno funkcijo. Mislim, da bo izbral nekoga veliko bolj odvisnega,« je dejal.
Aleksandar Vučić se je 27. marca v Moskvi sestal s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Ruski voditelj je na srečanju izrazil pričakovanja, da bodo predsedniške volitve v Srbije potekale na najvišjem nivoju, ob tem pa zaželel uspeh »trenutnim oblastem«. Njegova izjava je v srbski javnosti dvignila veliko prahu. Putinove besede so med drugim zaskrbele tudi Nikolo Tanasića, filozofa in analitika portala Nova srbska politična misel.
Vir: Kremlin.ru
»To, kar je Putin rekel Vučiću, se razlikuje od tistega, česar smo že navajeni slišati od ruskih oblasti. Podporniki Rusije v Srbiji, ki so v opoziciji proti Vučiću, so vedno govorili: 'Dobro, razumemo stališče Rusije, pogovarja se z zakonito aktualno oblastjo po uradnih kanalih.' Sedaj je vse drugače: Putin je namreč zaželel Vučiću zmago na volitvah. Poleg tega je izrazil prepričanje, da bodo volitve poštene. Ravno morebitne nepravilnosti na volitvah pa so zdaj eno od glavnih vprašanj, o katerih se razpravlja. Mene osebno skrbi, da so to prve volitve v zadnjih 20 letih, na katerih ne bo uradnih opazovalcev OVSE,« je med drugim dejal Tanasić.
Poudaril je, da srbska javnost globoko spoštuje Vladimirja Putina, zato so njegove besede močna podpora Aleksandru Vučiću na volitvah. Georgij Engeljgart pa je Putinovo podporo Vučiću komentiral z besedami, da je on trenutno edini kandidat, ki ima močan strankarski sistem. Drugi kandidati so iz strank z majhno politično stranko ali pa seboj sploh nimajo nobene stranke.
Sodelujoči v pogovoru so se strinjali, da ruski državni vrh ravna pragmatično, saj je Vučić stari partner Moskve, v sedanjih pogojih glede na razmere v Evropi in na Balkanu pa ni najslabša opcija za Rusijo. Mogoče je rusko vodstvo ocenilo resnične možnosti predsedniških kandidatov in se odločilo, da podpre favorita na volitvah, kar bi dalo osnovo za učinkovito sodelovanje v prihodnosti. Čas bo pokazal, kako pravilna so ta predvidevanja, če so dejansko obstajala.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.