Med preučevanjem statistike in vzrokov samomorilnosti med ruskimi najstniki so novinarji odkrili, da je bilo več kot 100 otrok, ki so v obdobju med novembrom 2015 do aprilom 2016 storili samomor, včlanjenih v spletne skupnosti, ki so povezane z računalniško igro Plavi kit.
Getty ImagesSinji kit je ime računalniške igre, ki so jo anonimni uporabniki ruskega družbenega omrežja Vkontakte (več kot 410 milijonov registriranih uporabnikov, peta najbolj priljubljena internetna stran na svetu) začeli igrati leta 2015. Če želijo igro uspešno zaključiti, morajo igralci skupaj opraviti 50 nalog (vsak dan eno), ki vključujejo tudi fizično in psihično samopoškodovanje, na primer “preluknjati roko”, “zbuditi se ob 4.20 uri zjutraj in pogledati strašen video posnetek”, “si z rezilom v nogo vrezati kita”, “cel dan se z nobenim ne pogovarjati”, “povzpeti se na visoko zgradbo in pustiti noge viseti iz zraka” in tako naprej. Zadnja naloga je samomor, po zaslugi katerega bo igralec postal “visoko razvit” in “svoboden” od vseh svetovnih problemov, tako kot simbol igre – kit, ki je nasedel.
Naloge se udeležencem delijo preko lažnih profilov. V pravilih igre je zapisano, “da o sodelovanju v igri ne smeš zaupati nikomur” in da je naloge treba opraviti, “ne glede na to, kakšne so.” Odprte skupine, ki so povezane z igro Sinji kit, so polne depresivnih slik, citatov o nesmiselnosti življenja in protestov proti ciničnemu svetu odraslih.
“Prevladal je občutek, da so omenjeno igro razvili izkušeni psihologi. Vse je narejeno zelo profesionalno,“ je za RBTH pojasnila Anastazija Deljagina z Inštituta za prihoterapijo in klinično psihologijo. “Na splošno bi rekla, da otroke privlačijo vsi misteriji, še posebej tisti, ki so povezani s smrtjo. Če najstnik trpi zaradi resnih psihičnih problemov in travm, potem me sploh ne čudi, da lahko igro odigra do konca.”
O igrici so se maja 2016 prvi razpisali pri opozicijskem časopisu Novaja gazeta. Med preučevanjem statistike in vzrokov samomorilnosti med ruskimi najstniki so novinarji odkrili, da je bilo več kot 100 otrok, ki so v obdobju med novembrom 2015 in aprilom 2016 storili samomor, včlanjenih v spletne skupnosti, ki so povezane z računalniško igro Sinji kit. Novinarska preiskava je pritegnila pozornost Preiskovalnega odbora Rusije in ujeli so nekaj oseb, ki so osumljene vodenja omenjenih spletnih strani. Trenutno jim sodijo za “napeljevanje k samomoru”.
Voditelj Centra za raziskovanje zakonitosti in političnega protesta Jevgenij Venediktov smatra, da “ta številka ni mogla biti nekaj spontanega ali delo enega norca. Gre za delo velikega števila ljudi, s katerimi verjetno upravljajo iz enega centra. Katerega? To je zdaj vprašanje. Težko je ujeti anonimne 'bote'. To je lahko kdorkoli, ki vam pride na pamet, morda gre celo za zahodne tajne službe, ki eksperimentirajo z načini, kako upravljati z množicami.”
Časopis Elle poroča, da je francosko ministrstvo za izobraževanje rektorjem vseh izobraževalnih ustanov že poslalo opozorilo o nevarni igri, češ da je Sinji kit že dosegel tudi francoske najstnike. Po pisanju časopisa Le Nouvel Observateur je organizacija e-Enfance, ki se ukvarja z zaščito otrok pred virtualno zlorabo, že začela prejemati obvestila zaskrbljenih staršev, katerih otroci so naleteli na omenjeno igro. Francoski tednik VSD je po pogovorih s predstavniki francoskega izobraževalnega resorja mehanizme igrice Sinji kit že primerjal s tistimi, ki jih uporabljajo sekte in radikalna gibanja. Francoski uradniki so prepričani, da gre za obsežno kampanjo, ne pa za posamezne primere, vendar ne vedo, kdo stoji za vsem skupaj.
Igro naj bi že igrali tudi najstniki v Bolgariji, na Madžarskem, V Romuniji, na Poljskem. Poljska organizacija SafeNet, ki si prizadeva za zaščito otrok pred škodljivimi spletnimi vsebinami, je izdala uradno opozorilo, da se je na lokalnih mrežah pojavila nevarna igra.
Obstaja tudi druga teorija – da ni neposredne zveze med igrico Sinji kit in rastjo samomorilnosti med najstniki, ter da je povsem logično, da se je omenjena igra pojavila. “Že zdavnaj so začeli preučevati vzroke samomorilnosti med najstniki,“ je pojasnil Dmitrij Gromov, glavni raziskovalec Inštituta za etnologijo in antropologijo Ruske akademije znanosti. “Med glavnimi vzroki so: družinski prepiri, konflikti v šoli, strah pred prihodnostjo, strah pred kaznovanjem. V času gospodarskih in družbenih kriz vedno pride do naraščanja števila samomorov. Seveda je nekoga mogoče pripraviti do tega, da stori samomor in samomorilske skupine na spletu je treba blokirati, vendar to ne bo rešilo problema.”
Z njim se strinja tudi Anastasija Deljadina: “Rusija je sodila med države z najvišjo samomorilnostjo med najstniki že pred pojavom igrice Sinji kit (po podatkih OZN-a so leta 2013 v Rusiji zabeležili najvišje število samomorov v Evropi – op. RBTH Slovenija). Tudi, če si nekdo dejansko vzame življenje po vključitvi v samomorilsko spletno skupnost, je ta skupnost seveda samo posledica, pravi vzroki pa ležijo v družini, v tem, da starši niso seznanjeni ali pa so ravnodušni do težav svojih otrok. Otroci se takšnim skupinam pridružujejo, ker so negativne in ne obratno. Po samomoru svojih otrok starši običajno trdijo, da njihov otrok v njihovi prisotnosti nikoli ni izražal samomorilnih misli, da je bil “drag in sladek”, vendar to ničesar ne dokazuje. Otroci so zelo dobri pri prikrivanju stvari. Že samo to, da lahko otrok cele noči preživi pred računalnikom, govori o tem, da v družini obstajajo resni problemi”.
Zgodbi Filippa Budejkina iz Podmoskovja, administratorja samomorilne spletne strani, ki je trenutno v priporu (grozi mu 4-letna zaporna kazen) in Renate Kambolini, študentke iz Ussurijska, ki se je priključila skupini in storila samomor, je ilustracija vsega zgoraj povedanega.
Po besedah ljudi, ki so ga poznali, Budejkin ni imel prijateljev in je bil v zelo napetih odnosih s svojimi starši, zato je na spletu preživljal ure in ure. “Mati ga je grajala skoraj vsak teden, zelo pogosto v javnosti,” je povedala družinska prijateljica. “Filipp je bil zelo zadržan fant, iz njega ni bilo mogoče izvleči niti besede. Na ulici je bil videti, kot da ne bi bil s tega sveta.”
Renata Kambolini je prav tako imela težave s s starši. “Ne razumejo me in me neprestano kritizirajo,” se je pritoževala prijateljem, s katerimi je ustanovila rock skupino pod imenom – morda zelo povednim – Les Miserables. Njen profil na družbenem omrežju VKontakte je klic na pomoč iz obupa. „Spi. Jutri bo še huje.“, “Doktor, ljudje se me ves čas izogibajo in me dražijo.”, “Doktor, težavo imam, ne morem se odpreti ljudem.” To je samo nekaj izmed citatov, ki jih je Renata objavljala na družbenem omrežju Vkontakte. Še vedno ni jasno, kako to, da njena družina ni opazila njenega klica na pomoč.23. novembra 2015 zjutraj je Renata po prepiru s fantom objavila selfie z vlakom v ozadju ter tekst: “Nja. Zbogom.” Tudi to je ostalo neopaženo (njena objava ima trenutno več kot pol milijona všečkov in več kot 14 tisoč delitev).
Naslednji dan se je Renata na istem mestu vrgla pod vlak.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.