Jurij Gagarin, prvi v vesolju, prvič v Sloveniji

Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija
12. april je mednarodni dan vesoljskih poletov s človeško posadko, saj je prav na ta dan leta 1961 kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Zdaj je prvič pristal tudi v Sloveniji – v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju.

Njegovo ime in podvig bosta vzor še za več naslednjih generacij, ki bodo ustvarjale prihodnost razvoja visokih tehnologij in spoznavanja vesolja. Prav te generacije bodo prispevale tudi k sodelovanju med našima narodoma,” je na slovesni otvoritvi poudaril  nekdanji kozmonavt in župan Zvezdnega mesta Valerij Tokarev.

Valerij Tokarev. Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH SlovenijaValerij Tokarev. Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija

Heroj Ruske federacije je v svojem govoru med drugim povedal, da se po službeni in človeški dolžnosti še danes večkrat sreča z Gagarinovo ženo Valentino, ki je tako skromna in preprosta, kakršen je bil tudi sam Gagarin. Na včerajšnji slovesnosti je bila prisotna tudi neka druga Valentina – Valentina Tereškova, pa čeprav samo preko njenega nagovora, ki so ga prebrali pred nabito polno dvorano.

Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH SlovenijaVir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija

“Dragi slovenski prijatelji, pozdravljam vas ob tem pomembnem dnevu za slovensko-rusko prijateljstvo! Prvič v zgodovini slovenske države otvarjamo spomenik človeku – legendi, prvemu kozmonavtu planeta Zemlje, ponosu vsega človeštva, Juriju Gagarinu. Od danes naprej bo prisoten tudi v Sloveniji.”

Jurij Aleksejevič Gagarin je bil ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze, ki je s kozmodroma Bajkonur z vesoljsko ladjo Vostok poletel proti zvezdam. 108 minut po izstrelitvi je s padalom pristal blizu mesta Engels, kar bo v zgodovini ostalo zapisano kot prvi vesoljski polet s človeško posadko. O tem dosežku govori ruski film Gagarin: Prvi v vesolju, ki so ga prikazali na slovesnosti.

Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH SlovenijaVir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija

Zbrane so med drugim pozdravili ruski veleposlanik v Sloveniju Doku Zavgajev, predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter guvernerka Vladimirske regije Svetlana Orlova.

Nagovoril jih je tudi Dragan Živadinov, idejni oče KSEVT-a, ki je spomnil, da že skoraj dve desetletji sodeluje z Gagarinovim središčem za usposabljanje kozmonavtov v ruskem Zvezdnem mestu in da je minilo kar 35 let, odkar so postgravitacijski umetniki slovenski in mednarodni skupnosti predstavili začetnika vesoljske znanosti Hermana Potočnika – Noordunga.

Zamisel o postavitvi kipa Jurija Gagarina se je rodila pred mesecem dni, ko je veleposlanik Ruske federacije Doku Zavgajev obiskal Vitanje, “domovino” enega od prvih razvijalcev tehnike za raziskovanje vesolja – avsto-ogrskega vojaškega inženirja slovenskega rodu Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929).

Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija
Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija
Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija
Vir: Ivan Ščavrovski/RBTH Slovenija
 
1/4
 

Od leta 2011 v Vitanju deluje Kulturni center vsoljskih tehnologij (KSEVT), ki se ukvarja z vprašanjem kulturalizacije vesolja in aktivno sodeluje z ruskimi partnerji, med drugim z že omenjenim Centrom za pripravo kozmonavtov v Zvezdnem mestu.

Župan Vitanja Mirko Polutnik namerava tudi v prihodnje sodelovati z veleposlaništvom Ruske federacije in KSEVT-om. V mestu naj bi tako postavili Alejo očetov – začetnikov kozmonavtike, k projektu se je že priključil dom muzej K.E Cialkovskega v Kalugi, partnerji iz Vladimirske pokrajine ter številnih drugih ruskih regij.

Doprsni kip Jurija Gagarina, ki so ga postavili v Ksevtu, je ustvaril kipar Leonov, sicer pa ima več odlitkov. Prav takšen od začetka aprila stoji tudi v Vesoljskem muzeju v mestu Colorado Springs.

Mednarodna dobrodelna ustanova Dialog kultur – en svet je skupno podarila že več kot 30 kipov, ki stojijo v 23 državah sveta. Poleg omenjene organizacije so za uspešen Gagarinov pristanek v Sloveniji poskrbeli še Rusko veleposlaništvo v Sloveniji, mestna hiša Vitanje, Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani v sodelovanju s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke