11% Rusov je odpornih na virus HIV

Skupina 50 znanstvenikov je rekordno odpornost na HIV zaznala med prebivalci severozahodne Rusije. Po njihovih podatkih 11% prebivalstva Rusije ne more dobiti bolezni zaradi genetske mutacije. Raziskava je potekala v okviru projekta Ruski genomi, ki ga koordinira Center za bioinformatiko Sanktpeterburške državne univerze.

Rusi niso edini, pravijo znanstveniki: geni, ki zaustavljajo virus, se razvijajo po vsem svetu. Med Skandinavci delež »mutantov« znaša kar 16%. V Franciji, Angliji in Nemčiji jih je na HIV odpornih 10%, v Italiji, Turčiji in Bolgariji pa 5%, medtem ko imunih v Savdski Arabiji in Afriki sploh ni. So pa imuni nekateri Afroameričani z evropskimi predniki (2-5%).

Kako je potekala raziskava

Znanstveniki s Sanktpeterburške državne univerze so raziskavo izvajali 4 leta. V tem času so dobili 1500 vzorcev genetskega materiala etničnih Rusov in manjših etničnih skupin, ki živijo v Rusiji. Dešifriranje so opravili sami in iz odprtih javnih virov dobili 273 genomov prebivalcev Rusije.

»Nismo mislili, da bomo v ruskih genomih našli kaj posebnega, samo hoteli smo, da se Rusija pridruži raziskavam preostalega sveta,« pravi Steven O'Brien, profesor na Sanktpeterburški državni univerzi, ki vodi Center za genetsko bioinformatiko. Pod njegovim vodstvom so preučevali ruske genome. »Danes iščemo biomateriale po vsej državi, sodelujemo z znanstveniki in pokrajinskimi upravami. Ruski znanstveniki so leta sestavljali biološke banke in danes delijo gradivo za naš projekt.«

O'Brien je dejal, da bo preučevanje ruskih genomov omogočilo raziskovanje zgodovine in naselij narodov Rusije, vse od neolitika. Poleg tega bo mogoče v bližnji prihodnosti podatke o genomih izkoristiti za medicino, ki bo bolj prilagojena konkretnemu posamezniku.

Kako jim je to uspelo

Odpornost na okužbo z virusom HIV imajo ljudje z mutiranim genom CCR5. Ravno on omogoča, da okužba naleti na limfocite T – kompleksno skupino celic, ki skrbijo za reakcijo imunskega sistema. Gen predstavlja edina vhodna vrata, preko katerih lahko virus vstopi v človeški organizem. Zaradi mutacije tega gena se tako HIV v odpornem organizmu ne more razviti.

Mutacija gena je dedna in je različno učinkovita proti HIV-u. Pri tistih, ki so jo dobili samo preko enega od staršev, se AIDS pojavi šele čez 2-4 leta. Pri tem polovica okuženih ne dobi limfome – najbolj razširjene oblike AIDS-a. Kdor je dobil mutacijo od obeh staršev hkrati, AIDS-a sploh ne dobi.

O'Brien je še dodal, da se je mutacija gena pojavila pred okoli 100 tisoč leti, ko so se Evropejci ločili od afriških in azijatskih prednikov. Ravno zato ga imajo danes samo oni. Obstaja pri vsakem petem prebivalcu Evrope.

Še več, mutacija brani organizem tudi pred črnimi kozami. Znanstveniki menijo, da so črne koze stoletja predstavljale obliko naravne selekcije v korist ljudi z mutiranim genom.

Kako lahko dobim ta gen 

O'Brien je začel z raziskavami v začetku osemdesetih let v ameriškem nacionalnem inštitutu za zdravje, ko so se pojavili prvi primeri okužbe z virusom HIV. Znanstveniki namreč niso mogli pojasniti, zakaj se je pri nekaterih HIV razvil v AIDS v enem letu, pri drugih pa v dvajsetih. V 35 letih je O'Brienova raziskovalna skupina uspela preučiti okoli 20 mutacij, ki tako ali drugače zavirajo HIV. Izkazalo se je, da ima 90% ljudi, ki so se izognili okužbi, ravno mutirani gen CCR5.

S pomočjo sodobnih tehnologij je mogoč tudi drugačen prenos mutiranega gena, ne le preko dedovanja. Leta 2007 je tako Američan Timothy Ray Brown, ki je dobil AIDS in levkemijo, dobil darovane celice kostnega mozga od človeka z mutacijo, podedovano od obeh staršev. Poleg tega so med zdravljenjem osvetlili sistem limfocitov.

Sedem let pozneje je okužba popolnoma izginila iz njegovega telesa. Danes je on edini človek na svetu, ki je povsem premagal HIV. Danes je metoda razdelana do te stopnje, da se je mogoče izogniti reakciji v primeru »transplantacije proti gostitelju«, ter smrti pacientov s šibkim imunskim sistemom, ki so dobili okužbo s podarjenim materialom.

Danes namesto presaditve kostnega mozga gen z mutacijo vstavljajo v celice kostnega mozga, ki jih dobijo od bolnega in jih nato vstavijo nazaj v njegovo telo. Raziskave se nadaljujejo.

Po podatkih ruskega ministrstva za zdravje je bilo 30. junija 2016 v Rusiji uradno zabeleženo 1,6 milijona ljudi, ki v sebi nosijo HIV.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.