Brezpilotna letala in njihove bombe

Ruski brezpilotniki bodo oboroženi z drsnimi bombami

Primarno eksplozivno orožje brezpilotnikov tehta okoli 50 kg in lahko uničuje cilje v oddaljenosti med 12 in 20 km.

Razvoj jurišnih brezpilotnikov je trend ne samo v ruski, ampak tudi v svetovni letalski proizvodnji.

Danes je v ruski vojski nekaj tisoč takšnih naprav. Ob podpori brezpilotnih letal potekajo tudi vse vojaške vaje.

Spomnimo tudi, da so vsi posnetki uničevanja enot in objektov Islamske države v Siriji, ki ga izvaja sirska vojska z letali in raketami, narejeni ravno s pomočjo brezpilotnikov. 

Kljub temu Moskva do danes še nima jurišnega brezpilotnika, ki bi bil sposoben taktično opredeliti cilj in ga napasti, kot to počnejo na primer Američani s svojim MQ-1 Predatorjem.

Nov razvoj

Ruski razvijalci orožja so med 22. in 27. avgustom na forumu Armija-2017 predstavili prve vodene in drsne bombe za jurišne brezpilotnike.

Model brezpilotnika Skat v naravni velikosti (zadaj) in bombe KAB-500 (spredaj) v hangarju ruskega letalskega proizvajalca MiG na 8. letalskem mitingu MAKS-2007 v kraju Žukovski.

Anton Denisov/RIA Novosti

To so bombe z maso do 50 kg, ki jih brezpilotno letalo lahko odvrže na razdalji 12 do 20 km oz. do 100 km z uporabo pogonskega agregata.

»Za nošenje tega orožja bodo med drugim usposobljeni Suhojeva letala. Na primer brezpilotno letalo BAS-62, ki po zunanjosti zelo spominja na ameriškega MQ-1 Predatorja. Poleg tega bodo nove bombe lahko nosili tudi brezpilotniki podjetja MiG, na primer model Skat, ki je, tako kot prvi kandidat, navidezna kopija ameriškega X-47 podjetja Northrop Grumman,« meni vojaški analitik časnika Izvestija Dmitrij Safonov.

Sicer je bilo, kot pravi strokovnjak, okoli razvoja teh naprav veliko povedanega, ampak za enkrat serijske proizvodnje teh brezpilotnikov v Rusiji ne načrtujejo.

»Na obrambnem ministrstvu so to pojasnili s tem, da sta BAS-62 in Skat primerna za globalno vojskovanje, kjer je za poveljstvo pomembno znanje o tem, kaj se dogaja na nekem drugem kontinentu. Ruska vojska za enkrat takšnih nalog nima, zato naloge uničevanja ciljev opravljajo zračne sile,« je dodal.

Slabosti brezpilotnih bombnikov

Ahilova peta vseh brezpilotnikov je njihova nezmožnost, da operaterji med misijo v program poleta vnašajo popravke za prilagajanje na situacijo.

»Predatorja na polet pripravljajo nekaj mesecev in če gre med misijo kaj narobe, brezpilotnik vrnejo nazaj v bazo. Večmesečni trud več sto ljudi, ki so načrtovali in pripravljali bojni polet, gre s tem v nič,« je za Russia Beyond povedal profesor na Akademiji vojaških znanosti Vadim Kozjulin.

MQ-1 Predator. Ameriške zračne sile iščejo prostovoljce za usposabljanje operaterjev brezpilotnikov tipa Predator.

Wikipedia.org

Ob vsem tem se lahko zgodi tudi to, da brezpilotnik na misiji uniči lažne cilje: »Svetovna javnost je redno priča novicam o napadih na poročne prireditve ali pogrebne procesije v Pakistanu in Afganistanu. To je posledica uporabe zastarelih informacij ameriških upravljalcev brezpilotnih letal, ki civilna zborovanja zamenjujejo za karavane teroristov,« je še povedal strokovnjak.

Prvi ruski jurišni brezpilotnik 

Po mnenju Kozjulina je trenutno najbolj izvedljiv projekt jurišnega brezpilotnika na osnovi šolskega letala Jak-130 podjetja Irkut.

Šolsko letalo Jak-130.

Wikipedia.org

»Leteča šolska klop«, kot mu pravi BBC, je že sam po sebi robot. Napravo lahko v primeru spremembe vremenskih ali drugih razmer reprogramirajo med letom. V nujnih primerih pa bi lahko »klop« preobrazili v lahkega lovca,« meni Kozjulin.

Ob tem je letalo sposobno v zrak ponesti do tri tone t. im. pametnih raket in bomb. Uporaba Jak-130 pri lokalnih nalogah uničevanja terorističnih ciljev, varovanju meja ali borbe s tihotapci drog je mnogo cenejša, kot uporaba Migov in Suhojev.

»V prihodnje bo Jak-130 mogoče preobraziti v avtomatsko in brezpilotno stanje,« je zaključil Kozjulin.

Preberite še:

Brezpilotna letala pobija kot muhe: Novi električni top Kalašnikova

Nadzvočni lovec na satelite in rakete MiG-41 (PAK-DA)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.