Jeklena pošast z dvema jedrskima reaktorjema je dolga 170 metrov in lahko brez težav razbije 3 metre debel led ter ladjam omogoči prost prehod, so zapisali pri RIA Novosti. Prva in glavna ladja tega projekta je Arktik, ki so jo splovili junija lansko leto. Te ladje na jedrski pogon so najmočnejše na svetu.
Baltska ladjedelnica se je za splovitev Sibirije pripravljala dve leti in pol, gradnja pa se je pričela maja leta 2015. Po splovitvi bodo z gradnjo nadaljevali. Jedrska ladja je prvi serijski proizvod projekta 22220. Poleg Sibirije v dogovoru z Atomflotom ladjedelnica gradi še dve ladji tega tipa: glavno jedrsko ladjo Arktik in serijski Ural.
Po najnovejših načrtih bo primopredaja Arktika opravljena v prvi polovici leta 2019, do podaljšanja roka pa je prišlo zaradi težav z dobavo turbinske opreme za energetske naprave.
Univerzalni ledolomilci LK-60JA projekta 22220 bodo največji in najmočnejši na svetu. Njihove dimenzije so impresivne: dolžina 173,3 metra, širina 34 metrov, nosilnost 33,5 tisoč ton. Posadko bo sestavljalo 75 ljudi.
Pred tednom dni je holding Atomenergomaš, oddelek za strojegradnjo državne korporacije Rosatom, proizvedel in izročil prvi jedrski reaktor RITM-200 za ladjo Sibirija, ki ima skupno 175 Mwt toplotne energije.
Govora je o novi generaciji naprav, za katere so razvili tehnologije in instrumente, ki se pred tem niso uporabljali nikjer na svetu. RITM-200 ima edinstven energetsko učinkovit integralni sklop, ki omogoča izboljšanje tehničnih lastnosti novih ledolomilcev pri hitrosti in obvladovanju ledu. Z gorivom se polni enkrat na sedem let.
Ti ledolomilci odpirajo nove možnosti na področju zagotavljanja obrambne učinkovitosti pri izpolnjevanju ekonomskih nalog. Spremljali bodo ladje, ki bodo prevažale energetske surovine z nahajališč na polotoku Jamal in Gidan na tržišča držav azijsko-tihooceanskega območja.
S 30 dizelskimi in 4 jedrskimi ledolomilci je Rusija postala glavni operater za Arktiko. Severna pomorska pot sicer ne bo zamenjala Sueškega kanala, lahko pa pokrije okoli 20% pomorskih plovb Evropa-Azija, še posebej, če upoštevamo ruske projekte v eksploataciji nafte in plina na Arktiki.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.