Proizvodnjo Belega laboda so začeli v Kazanski letalski tovarni Gorbunova že leta 1984. Tovarna je takrat letno izdelala 3-4 letal, takšen intenziven proces pa je trajal vse do leta 1992, ko je na oblast prišel Boris Jelcin, ki je njegovo nadaljnjo proizvodnjo opustil. Za tovarno je sledilo 5 težkih let. Leta 1997 se je začela priprava za ponovni zagon proizvodnje. Minilo je celo desetletje, preden so dve nedokončani letali nekako spravili do operativne funkcije. Ostalo je le še eno nedokončano letalo, ki bi moralo biti sestavljeno po najnovejšem programu modernizacije na standard Tu-160M. To letalo je bilo končano novembra lani in se trenutno nahaja v fazi testiranj.
Modernizacija strateških nosilcev raket Tu-160M je znatno okrepila bojne potenciale ruskega strateškega letalstva. V bližnji prihodnosti se bo začela tudi proizvodnja povsem novih bojnih strojev z oznako Tu-160M2. V predhodnih dveh letih je Kazanska tovarna letal izvedla korenito reorganizacijo in zagnala posebno tehnološko linijo za proizvodnjo tega letala. Tovarna naj bi do leta 2022 začela tudi s serijsko proizvodnjo novih letal. Do takrat bodo verjetno preostalih 11 letal Tu-160 modernizirali do standarda Tu-160M1+, ki v bistvu predstavlja prehodni paket, saj ima v svojem sestavu dele opreme, ki so namenjeni novemu 160M2.
Tu-160 spada med največja letala v zgodovini vojaškega letalstva. Gre za nadzvočni bombnik, ki ima spremenljivo geometrijo kril. Po svoji masi spada med najtežja letala na svetu. Njegova maksimalna vzletna masa lahko doseže do 275 ton, nosi pa lahko do 45 ton bojnega tovora. Doseže lahko maksimalno hitrost 2230 km/h in se dvigne na višino 21.000 m.
Res je, da to letalo ni najboljše, ko je govora o radarski nevidnosti, kjer ima npr. ameriški strateški bombnik B-2 Spirit prednost. So pa pri njegovi izdelavi uporabili tehnične postopke, ki njegovo radarsko vidljivost zmanjšujejo. Oborožen je z "nevidnimi" manevrirnimi raketami dometa preko 5000 km, kar pomeni, da letalo nima nobene potrebe po tem, da bi vstopalo v zračni prostor, ki je pokrit s sovražnikovimi sredstvi za protizračno obrambo.
Poleg posodobitve elektronskega sistema letala je načrtovano tudi izboljšanje njegovih letalskih lastnostni. Samarska tovarna Kuznecova je razvila novo različico motorja z izboljšanimi lastnostmi, pri katerem so uporabili tehnologijo elektronskega sistema upravljanja (tako kot pri reaktivnih motorjih pete generacije). Konstruktorji so uspeli povečati tudi potisno silo motorja, kar za letalo pomeni, da lahko sedaj dvigne še več koristnega tovora. Njegov navigacijski sistem bo uporabljal tri mehanizme orientacije: astronavigacijski kanal, inercijski sistem in satelitski sistem pozicioniranja.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Novi napadno-navigacijski sistem za Tu-160M2 bo združljiv tudi s perspektivnimi raketami, ki bodo šele prišle v oborožitveni sestav. To se predvsem nanaša na rakete ekstremnega domena, ki nosijo eksperimentalno oznako H-BD. Čeprav so lastnosti teh raket še vedno dobro varovana skrivnost, pa je jasno, da bo domet teh raket presegel operativni domet raket H-101.
Poleg te rakete ruski konstruktorji intenzivno delajo tudi na izstrelku, ki bo imel precej velik domet in še eno pomembno lastnost: veliko hitrost. Gre za nadzvočno vodeno raketo Izdelie 78. Po zelo skromnih informacijah, ki so na voljo, gre za orožje, dolgo 6 metrov in težko 1500 kg. S takšnimi raketami naj bi se oborožili strateški bombniki-nosilci raket Tu-22M3, Tu-95MS in Tu-160M2. Zanimivo je, da ruske znanstveno-konstruktorske tovarne že sedaj pripravljajo koncepte njene modernizacije, ki bo prinesla 12-krat večjo hitrost od hitrosti zvoka in večji domet.
Oglejte si, kako izgleda strateški bombnik Tu-160 v očeh belgijskih pilotov.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
