Ruski lovci med manevri prvič prestavljeni v bazo na Kurilskih otokih

Dva najnovejša lovca Su-35S sta priletela iz stalne baze v Habarovskem okraju na vojaško letališče Burevestnik, ki se nahaja na Kurilskem otoku Iturup, je poročal portal NEWSru.com s sklicevanjem na stran Vzhodnega vojaškega okrožja.

Po podatkih, ki jih je sporočila informativna služba, so piloti premagali več kot 2000 km. Po izvršenih nalogah so se posadke vrnile v stalno bazo. Vojaška vaja je bila izvedena v okviru izpopolnjevanja letalske priprave in izvrševanja nalog, povezanih z varovanjem meja ruskega zračnega prostora.

Japonski premier Šinzo Abe namerava 26. maja obiskati Moskvo in Sankt Peterburg. Eden od ciljev njegovega obiska je doseči mirovni sporazum in razjasnitev statusa južnih otokov Kurilskega arhipelaga.

Japonska in Rusija se že od sredine 20. stoletja pogovarjata o vprašanju podpisa mirovnega sporazuma po drugi svetovni vojni. Glavna ovira pri tem je pripadnost južnega dela Kurilskih otokov, ki so po vojni pripadli ZSSR, Japonska pa temu nasprotuje.

V začetku februarja so na spletni strani ruskega Ministrstva za obrambo sporočili, da izvajajo protiteroristične manevre na otokih Kurilskega arhipelaga. Takrat je v vojaških vajah sodelovalo preko 2000 vojakov in 500 enot tehnike, vključno s helikopterji Mi-8AMTŠ.

Japonska je pri Rusiji vložila protest zaradi teh vaj. "To je v nasprotju s stališči naše države glede štirih severnih otokov (južni del arhipelaga)," je izjavil vodja japonske diplomacije.

Nekaj dni kasneje je Japonska kritizirala odločitev ruske vlade, da na otok Iturup pošlje letalstvo obrambnega ministrstva, saj Japonci nasprotujejo pripadnosti otoka Rusiji z razlago, da je to "v nasprotju s stališči države o teh otokih."

Spomnimo naj, da si Japonska lasti štiri Kurilske otoke, ki so jim do druge svetovne vojne pripadali po Sporazumu o bilateralni trgovini in mejah iz leta 1855. Vrnitev otokov je Tokio postavil kot pogoj za sklenitev mirovnega sporazuma z Rusijo, ki ga po zaključku druge svetovne vojne še vedno niso podpisali. ZSSR je v vojni leta 1945 zavzela celotni Sahalin in Kurilske otoke (vključno s 4 južnimi). Leta 1956 so nato podpisali skupno deklaracijo, v kateri se je Moskva strinjala, da bo razmislila o možnosti predaje dveh otokov Japonski, če pride do podpisa mirovnega sporazuma. ZSSR je računala, da bodo s tem dejanjem rešili vprašanje, vendar Japonska ni odnehala od zahtev po vseh otokih. Kasnejša pogajanja niso prinesla rezultatov. Moskva zagovarja stališče, da so otoki postali del ZSSR po drugi svetovni vojni in da sedaj ni mogoče dvomiti v suverenost na tem ozemlju.

Preberite še: Zakaj Rusija ne bo dala Japonski južnih Kurilskih otokov

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.