Misija ExoMars: Kako Rusija in Evropa skupaj iščeta sledi življenja na rdečem planetu

Satelit TGO v Marsovi atmosferi.

Satelit TGO v Marsovi atmosferi.

ESA/ATG
Eno od področij, ki v času mednarodnih konfrontacij še naprej zbližuje Evropo in Rusijo, je znanost, natančneje astrobiologija. Ta mlada meddisciplinarna veda raziskuje življenje izven Zemlje in odgovarja na vprašanje, ali smo sami v vesolju.

Od leta 2016 Roskosmos in Evropska vesoljska agencija ESA sodelujeta v izvajanju astrobiološke misije ExoMars, katere cilj je iskanje sledi nekdanjega ali sedanjega življenja na rdečem planetu. Ta misija prestavlja prvi skupni projekt ruske in evropske vesoljske agencije, v njej pa na različne načine sodeluje kar 29 držav. Z ruske strani poleg Roskosmosa kot krovne inštitucije sodelujejo še korporacija Lavočkin, Državni vesoljski znanstveno-proizvodni center Hruničev, Center za razvoj kopenske vesoljske infrastrukture, Moskovski fizično-tehnični inštitut in Vesoljski raziskovalni center Ruske akademije znanosti.

Sama misija je zastavljena v dveh delih. Prvi de se je začel izvajati leta 2016, ko so s kozmodroma Bajkonur z rusko raketo Proton M lansirali evropske satelite za analizo atmosfere ExoMars orbiter in italijansko sondo Schiaparelli. Ta del misije je bil uspešen le na pol. Satelit, znan tudi pod imenom TGO, so namreč uspešno namestili v Marsovo orbito, italijanska sonda pa se je razbila ob pristanku na Mars.

Model sonde ExoMars Schiaparelli, ki je na Zemljo uspela poslati 600 MB podatkov, a je doživela trd pristanek na Marsu.

Nesrečne začetke bodo popravili v drugem delu misije, ki so ga sprva napovedovali za letošnje leto, nato pa prestavili na julij 2020 zaradi protiruskih sankcij, ki jih je uvedla Evropska unija. V tej fazi bodo z raketo Proton-M na površino Marsa dostavili raziskovalni rover ESA, za njegov pristanek pa bo poskrbel pristajalni sistem, ki ga razvija korporacija Lavočkin.

Medtem ko so priprave za drugo fazo v teku, se je satelit TGO stabiliziral v Marsovi orbiti okoli 400 km proč od njegove površine, konec aprila pa so na Zemljo prispele njegove prve fotografije Marsove površine. TGO ima poleg kamer nameščene tudi občutljive senzorje, ki analizirajo atmosfero planeta ter iščejo sledi metana in drugih plinov, ki bi kazali na aktivne biološke procese in s tem tudi na življenje.

Prototip roverja ExoMars na Festivalu znanosti v Cambridgeu 2015.

Robot-rover, ki ga je izdelal Airbus, je trenutno v fazi prototipa, testiranja pa potekajo v Franciji. Ima šest koles, kamere, avtonomni navigacijski sistem in poseben, dva metra dolg vrtalni stroj za analizo tal.

Širša javnost morda iskanje življenja na Marsu vidi kot nesmiselno, saj mnogi takšne misije dojemajo kot stopanje v kontakt z napredno, inteligentno raso Nezemljanov, kakršno propagira Hollywood. V resničnosti pa je zadeva precej bolj zapletena, jasno pa je, da življenje na drugih planetih obstaja v obliki primitivnih mikroskopskih organizmov. Če bi misija ExoMars zares našla oblike življenja na tem planetu, bi to doprineslo k razumevanju zgodovine tega vesoljskega telesa in obstanku bakterijskih oblik življenja, kar je nujno za prihodnje načrte kolonizacije Marsa. Če osnovni namen misije ne bo izpolnjen, pa bodo pridobljene izkušnje in podatki vseeno koristni pri človeških odpravah na Mars.

Preberite tudi:

Luna, Mars in supertežke rakete: Ruska vesoljska industrija pripravlja ambiciozne rakete

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke