Največji ruski kozmodrom Bajkonur je bil zgrajen že v časih Sovjetske zveze, tj. leta 1955, v puščavskih predelih južnega Kazahstana. Gre za prvi kozmodrom nasploh in še danes ostaja tudi največji kozmodrom na svetu. Od prve izstrelitve leta 1957 do danes je prestal več programov temeljite modernizacije in je tudi danes eden najzanesljivejših kozmodromov na svetu. Ravno od tu je proti zvezdam poletel prvi kozmonavt v zgodovini človeštva Jurij Gagarn, odkar je leta 2011 šel »v pokoj« ameriški Space Shuttle, pa je to tudi edina izstrelitvena platforma za polete s posadko do Mednarodne vesoljske postaje.
Po razpadu Sovjetske zveze je Kazahstan prepustil Rusiji uporabo Bajkonurja po lizinški pogodbi do leta 2050, kozmodrom danes uporabljata ruska vesoljska agencija Roskomos in Zračno-vesoljske sile Ruske federacije. Kazahstan in Rusija sta decembra 2004 sklenila tudi sporazum o skupni izgradnji dodatnega izstrelitvenega kompleksa Bajterek za lansiranje novih ruskih raket tipa Angara, sposobnih nošenja 26 ton tovora do nižje Zemljine orbite (višina 160-2000 km). Prvo izstrelitev z Bajtereka bomo predvidoma videli leta 2025.
Kapustin Jar je nastal že leta 1946 v severozahodnem delu Astrahanske regije, kot sovjetski poligon za testiranje raket, razvitih po zaplenjenih nacističnih programih. V sovjetskih časih je bila to edina javno znana tovrstna ustanova, čeprav so bile dejanske aktivnosti vseeno ovite v tančico skrivnosti. Sčasoma je poleg poligona za preizkušanje raket pridobil tudi funkcije kozmodroma, vendar pa do danes ostaja tesno povezan z rusko vojsko. Zaradi svoje vloge pri razvoju in testiranju novih tajnih tehnologij je Kapustin Jar znan po številnih poročanjih o neznanih letečih predmetih, zato se ga drži tudi vzdevek »ruski Roswell«.
Tale kozmodrom v Orenburški regiji je relativno mlad, prvo izstrelitev je doživel leta 2006. Tam so rakete Dnjepr, ki so v bistvu transformirane medcelinske balistične rakete R-36 (svet jo bolje pozna po Natovi klasifikaciji »SS-18 Satan«), namesto vojaških nalog danes izvajajo civilne – dostavljajo umetne satelite v orbito.
S prehodom na takšne civilne naloge je Jasni postal ne samo pomembna komercialna komponenta ruskega vesoljskega programa, ampak tudi simbol mednarodnega vesoljskega sodelovanja, saj so se njegovih storitev posluževale tudi mnoge druge države, ki so za izstrelitev svojih satelitov uporabile ruske rakete. Med njimi so ZDA, Francija, Južna Koreja, Švedska, Velika Britanija, Turčija, Italija, Danska, Japonska, Poljska, Španija, Kanada, Savdska Arabija, Nizozemska in druge. Dodajmo še zanimivost, da je bil tu izstreljen tudi prvi tajski satelit – THEOS.
Pleseck v Arhangelski regiji je bil zgrajen leta 1957 in je najsevernejši kozmodrom na svetu. Zaradi svoje lokacije je ugoden za izstreljevanje satelitov z visokimi eliptičnimi trasami letenja (v ruski kozmonavtiki temu pravijo »orbita molnija«, »molnija« v prevodu pomeni »strela«), s katero lahko naprava dlje časa ostane nad določeno točko, kar je še posebej koristno za vojaške in komunikacijske satelite.
Zaradi teh lastnosti je Pleseck strogo vojaški kozmodrom pod okriljem ruskih Zračno-vesoljskih sil. Leta 2011 je doživel razširitev in modernizacijo. Trenutno se uporablja za preizkušanje novih raketnih in satelitskih tehnologij, tamkajšnje dejavnosti pa so strogo zaupne.
Kozmodrom Vostočni je simbol renesanse ruskega vesoljskega programa v novem tisočletju. Kremelj je v izgradnjo skrajno modernega tehnološkega objekta v Amurski regiji na Daljnem vzhodu Rusije vložil skoraj deset milijard dolarjev, medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat poudaril pomembnost tega projekta. Med drugim je leta 2010 dejal, da je »izgradnja novega vesoljskega centra eden največjih in najambicioznejših projektov sodobne Rusije«.
Postavljanje mogočnega kozmonavtskega objekta se je začelo že januarja 2011, prva izstrelitev pa se je zgodila 28. aprila 2016. Do nastanka tega prispevka (28. september 2018, op. prev.) so bile s kozmodroma izstreljene tri rakete.
Nastane kozmodroma ima tudi geopolitično ozadje, saj bi moral pripomoči tudi k zmanjšanju odvisnosti ruskega vesoljskega programa od Bajkonurja, za katerega Rusija plačuje Kazahstanu 115 milijonov dolarjev na leto. Roskosmos namerava preseliti 45 odstotkov vseh izstrelitev na Vostočni do leta 2020, delež Bajkonurja pa naj bi postopoma padel s 65% na vsega 11% izstrelitev, medtem ko bi za Pleseck rezervirali 44% delež.
Vostočni se razprostira na okoli 1000 kvadratnih kilometrih in ima deset izstrelitvenih miz. Vplival pa bo tudi na demografijo ruskega Daljnega vzhoda, saj naj bi tam bilo v prihodnje zaposlenih 25.000 ljudi, ki bodo s seboj pripeljali družine in osebje za raznorazne druge storitve, ki jih bodo potrebovali vsi ti ljudje. Ruska vlada za zaposlene, družine in spremljevalno osebje gradi celo mesto, ki bo lahko predstavljalo dom okoli 100.000 prebivalcem. Izgradnja ogromnega znanstvenega centra bo pritegnila tja tudi veliko tehnoloških podjetij in pospešila infrastrukturne razvoje projekte, zato se pričakuje bistveno povečanje gospodarskih potencialov v celotni regiji.
Spoznajte še:
Luna, Mars in supertežke rakete: Ruska vesoljska industrija pripravlja ambiciozne projekte
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
