Kako je ruski inženir z majhno ekipo ustvaril slavno tovarno helikopterjev Mil

Strogo govorjeno (in če ne štejemo skic Leonarda da Vincija iz 15. stoletja) si je prvi moderni helikopter zamislil Rus: v letih 1908-1911 je inženir Igor Sikorski, ki je delal v Kijevu, razvil prvi prototip takšne vrste zrakoplova. Vendar so burni dogodki 20. stoletja hoteli, da se je nadarjeni inženir po revoluciji izselil v ZDA, kjer je 1923 ustanovil podjetje za proizvodnjo letal z njegovim imenom. Vseeno pa se je njegovo izročilo ohranilo v mislih in delavnicah ruskih inženirjev.

Čas za helikopterje

Več kot 10 let se je to podjetje v ZDA ukvarjalo s proizvodnjo letal, dokler se ni odprla nova tržna niša za helikopterje. Na obeh straneh Atlantika so se hitro začeli zavedati številnih prednosti helikopterjev: zanje niso potrebovali letališč, lahko so manevrirali na nizkih višinah, lebdeli na mestu v zraku, uporabiti jih je bilo mogoče za zelo različne naloge na vojaškem in civilnem področju.

Sovjetski inženir Mihail Mil, poštna znamka

Wikipedija/home.nestor.minsk.by

V Rusiji pa so morali začeti vse delati od začetka. Vse do 40. let 20. stoletja se proizvodnja helikopterjev tukaj ni premaknila nikamor. Postopoma so osvajali veščine izdelovanja žirokopterjev, majhnih letečih naprav z vrtljivim rotorjem, ki so malo podobni helikopterjem. Nekatere so uporabljali tudi med veliko domovinsko vojno. Eno leto pred izbruhom vojne se je v Sovjetski zvezi pojavil prvi konstruktorski biro za snovanje helikopterjev pod vodstvom Nikolaja Kamova, vendar se je to področje proizvodnje zrakoplovov zares razcvetelo šele po drugi svetovni vojni. Zanj je dejansko najbolj zaslužen sovjetski inženir in izdelovalec zrakoplovov Mihail Leontjevič Mil - ob nastanku tega prispevka v slovenščini ravno obeležujemo 99-letnico njegovega rojstva (22. november 1909).

Neslutena rast in sloves z Mi-1

Leta 1947 je bil pod okriljem Centralnega aerodinamičnega inštituta v Žukovskem (Moskovska regija), največjega znanstveno-raziskovalnega centra v Rusiji, ustanovljen helikopterski laboratorij pod vodstvom Mihaila Milja. Takrat še nihče ni mogel uganiti, da bo iz te majhne ekipe še istega leta nastal resen konstruktorski biro in kmalu tudi eno glavnih središč proizvodnje helikopterjev na svetu.

Večnamenski helikopter Mi-1 je Konstruktorski biro Mil razvil konec 40. let 20. stoletja

L. Nosov/Sputnik

Že eno leto po ustanovitvi so sodelavci biroja v zrak spravili prvi lahki helikopter, narejen po načrtu Mihaila Milja – Mi-1. V bistvu je bil to prvi sovjetski večnamenski helikopter serijske proizvodnje. Primeren je bil za vojaške in civilne namene (geološke raziskave, prevoz ljudi in tovora v kraje z oteženim dostopom, dela v kmetijstvu). Okoli biroja je začela nastajati nova industrijska proizvodnja s kodno številko 329, ki je zaslovela po vsej Sovjetski zvezi.

Sovjetski inženirji pa se tu niso ustavili. Zmožnosti Mi-1 so bile omejene zaradi batnega motorja, zato so se kmalu pojavili projekti za nove helikopterje s plinskimi turbinskimi motorji. Leta 1962 se je po številnih testiranjih v nebo dvignil novi Mi-2, ki so ga poleg ZSSR začeli proizvajati tudi na Poljskem.

Slavni modeli

Vzporedno so v biroju razvijali poseben helikopter za transportno letalstvo. Mi-4 je bil neposredna konkurenca podobnemu modelu Sikorskega, ki so ga tisti čas izdelovali v ZDA, čeprav je le-tega bistveno prekašal po nosilnosti tovora. Sovjetski helikopter je lahko na krov vzel več kot deset vojakov-padalcev s polno bojno opremo.

Mi-4 je odprl obzorja razvoju transportnega letalstva. Leta 1954 je Miljev konstruktorski biro dobil naročilo za razvoj težkega transportnega helikopterja – nastal je novi Mi-6, ki je postavil več svetovnih rekordov. Med drugim je dvignil 15 ton tovora na višino 2700 metrov, kar še danes ni premagal noben drug helikopter na svetu. Mi-6 je sledila cela serija novih letečih naprav, kot so amfibijski helikopter Mi-14, helikopter-žerjav Mi-10K, transportno-desantni Mi-26 – slednji velja za helikopter z največjo nosilnostjo tovora na svetu. Omeniti pa moramo še dva posebna modela.

V začetku 60-ih so pri KB Mil razvili helikopter s serijsko oznako Mi-8, ki je postal najbolj množičen helikopter v zgodovini letalstva: v 40 letih je bilo proizvedenih preko 12000 kosov za vojaške in civilne naloge. Omembe vreden je tudi Mi-24, prvi sovjetski helikopter, ki je posebej specializiran prav za bojne naloge. Od leta 1971 se je bojeval na desetih kriznih žariščih v Afganistanu, Angoli, na Bližnjem vzhodu in na Kavkazu. Danes je Mi-24 najbolj razširjen vojaški helikopter na svetu, ki ga ima približno 50 držav sveta.

Moskovska tovarna helikopterjev Mil danes proizvaja in vzdržuje stare modele, hkrati pa ustvarja nove. Med novejšimi so »Nočni lovec« Mi-28N, ki je v ruskih zračnih silah od leta 2013 in je primeren za uporabo v nočnih pogojih, Mi-34S, ki ga odlikuje zmožnost izvajanja celega nabora najzahtevnejših pilotskih manevrov, pa srednji večnamenski helikopter Mi-38. Serijska proizvodnja Mi-38 se je začela 10. januarja 2018, je pa helikopter že postavil nekaj novih rekordov: postavil je rekord v najvišji višini letenja helikopterja (8600 m), 1 tono tovora je dvignil na višino 8000 metrov, 2 toni pa na 7020 metrov. Ima vse možnosti, da bo v prihodnosti dosegel podobno slavo kot sedaj že stari modeli helikopterjev iz biroja Mil.

Mi-28N

Vitalij Kuzmin/Wikipedija

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Spoznajte tudihelikopter Mi-171Š-VH, »letečo topnjačo z veliko ognjeno močjo«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.