Norveški znanstveniki prišli do novih dognanj: Kugo so v Evropo prinesli ruski trgovci

Človeštvo je doživelo (in preživelo) že več epidemij kuge. V 6. stoletju je t. i. črna smrt odnesla preko sto milijonov življenj, v 14. pa je ubila okoli ene tretjine vsega evropskega prebivalstva. V časopisu PNAS so znanstveniki objavili prispevek, v katerem predstavljajo nova dognanja na tem področju.

Genetiki so se v zadnjih nekaj letih uspeli dokopati do ostankov DNK bakterij v kosteh umrlih za kugo in dokazali, da je izvor epidemije bakterija Yersinia pestis (bacil kuge). Pred tem je vladalo splošno prepričanje, da kugo prenašajo izključno podgane, zdaj pa so znanstveniki s pomočjo ostankov kosti in matematičnih simulacij širjenja kuge prišli do sklepa, da glavni prenašalec niso bile živali, ampak ljudje.

Boris Schmid z Univerze v Oslu je s skupino kolegov primerjal fragmente DNK iz kosti ljudi, ki so za kugo umrli na Danskem, v Italiji, Londonu, Marseillu, Barceloni in drugih velikih srednjeveških mestih, pa tudi v Bolgarju, pomembnem mestu na ozemlju Zlate horde.

Smrtonosna trgovina

Znanstveniki so presenečeno ugotovili, da so bakterije, zaradi katerih je umrlo na tisoče prebivalcev Londona »črnega« leta 1361, imele popolnoma enake mutacije kot Yersinia pestis iz Bolgarja in mikrobi z Danske, ki so istega leta razširili bolezen na Norveško v mestece Bergen.

To »neverjetno naključje« in preučevanje arabskih in ruskih kronik iz tistega časa je znanstvenike spodbudilo, da poiščejo odgovor na vprašanje, od kod je prišla kuga.

Neposredno pred izbruhom prvih epidemij kuge nekje v 30. in 40. letih 14. stoletja se je vzpostavila prva neposredna trgovska pot, ki je povezovala vzhodne regije Zlate horde z njenimi zahodnimi območji na Krimu in tudi sosednjimi ruskimi kneževinami. Tu sta bili mesti Kaffa in Sudak, največji oporišči genovskih in beneških trgovcev. Trgovska pot in davčna politika sta omogočili ruskim in mongolskim trgovcem, da kupujejo krzno na Uralu in ga prodajajo v zahodno Evropo preko italijanskih trgovskih republik.

Nekaj desetletij kasneje so se vzpostavile trgovske vezi med Velikim Novgorodom in nemško Hanzeatsko zvezo. To sodelovanje je, po mnenju znanstvenikov, zelo verjetno povzročilo drugi val kuge, ki je zajel severno Evropo sredi 60. let 14. stoletja.

Kot pravijo znanstveniki, bi se na ta način dalo odlično pojasniti, kako se je bacil kuge skoraj hkrati pojavil na jugu in na severu Evrope, in tudi to, da podnebje in podgane niso odigrale ključne vloge pri širjenju črne smrti.

Ste vedeli, da so v Rusiji našli obenem tudi najstarejši bacil kuge na svetu?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.