Ali nam Sonce lahko razkrije skrivnost »vesoljskega vremena«?

10. septembra 2017 se je posadka na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) morala za nekaj časa pomakniti v zaklonišče, da se je zaščitila pred sevanjem najmočnejših Sončevih bliščev v zadnjih 12 letih.

Skupina znanstvenikov se je nato odločila, da ta pojav preuči. Rezultat je nova metoda za raziskovanje in napovedovanje izbruhov na Sončevi površini. Natančneje rečeno: metoda omogoča avtomatsko zaznavanje velikih eksplozij elektromagnetne energije in plazme s Sončeve korone (plasti plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde, op. prev.).

»Analiza nam je dala nov vpogled v obnašanje sončne plazme in medplanetarnega prostora, ki je izrednega pomena za razumevanje in predvidevanje ekstremnih vesoljskih vremenskih pojavov,« je povedala soavtorica študije in profesorica na Skoltechu Tatjana Podladčikova.

Ogromen oblak sončne plazme in spremljajoči udarni val nista nevarna samo za astronavte. V samo enem dnevu lahko dosežeta naš planet in povzročita močne geomagnetne nevihte. Gre za pojave, ki so nabiti z energijo in potujejo s hitrostjo od 100 pa vse do 3500 km/s.

GOES-R

Sončevi blišči oddajajo ogromno količino energije, ki je enaka nekaj deset milijonom vodikovih bomb. Ti izbruhi vplivajo tako na ljudi kot na elektronske naprave.

Močna geomagnetska nevihta naj bi bila med drugim krivec za eksplozijo min, ki so jih postavili ameriški marinci med vietnamsko vojno leta 1972, in za množični izpad elektrike v Kanadi leta 1989, kjer je skoraj šest milijonov ljudi ostalo v temi, brez ogrevanja in radijskih zvez.

Globalno gospodarstvo se danes zanaša na komunikacijske satelite, navigacijo, finančne transakcije itd., a se le malokdaj zavemo, da lahko na te satelite zlahka vpliva »vesoljsko vreme«. Preklop satelitov na »varni način«, izklop občutljivih naprav in spreminjanje letalskih zračnih poti bi lahko pomagali pri izogibanju negativnim posledicam teh vesoljskih pojavov.

V skupini raziskovalcev so bili znanstveniki z Univerze v Gradcu in sončnega observatorija Kanzelhöhe v Avstriji, inštituta Skolkovo iz Rusije, Ameriške državne administracije za oceane in atmosfero, Sodelovalnega inštituta za raziskovalno in okoljsko znanost, Britanskega vesoljskega laboratorija Mullard, Univerze v Kielu in Univerze v Potsamu (Nemčija) ter Univerze v Zagrebu.

Rezultate raziskave je objavila znanstvena revija The Astrophysical Journal.

Preberite še, kaj bi Rusi počeli na Veneri.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.