Sredi prejšnjega stoletja (1950-1960) so ZDA vlagale velike napore za izdelavo super hitrih izvidniških letal, ki bi lahko vdrla v zračni prostor sovražnika. V tem obdobju se je rodil tudi koncept »radarske nevidnosti« oz. zmanjšane radarske vidljivosti. Rezultat ameriških naporov je bila cela vrsta letal kot npr. B-57, U-2, A-12 in SR-71, znan kot Blackbird (Črna ptica), piše National Interest v nedavnem prispevku.
A na svojih letalih so delali tudi Sovjeti. Leta 1954, več let pred rojstvom ameriške Črne ptice, je letalski in raketni konstruktor Pavel Cibin sovjetskim oblastem predlagal razvoj letala s »superiornimi letalnimi lastnostmi«, ki bi ga lahko brez pomislekov označili za predhodnika Blackbirda.
Šlo je za koncept razvoja nadzvočnega bombnika, ki bi nosil jedrsko bombo. Bodoče letalo je bilo zamišljeno za izvajanje uničujočih udarov globoko v sovražnikovem ozemlju, medtem ko ta ne bi imel nobenih možnosti za njegovo prestrezanje, piše ameriški portal.
Projekt je nosil oznako RS, ki je bila preprosto kratica za Reaktivnij Samoljot (Reaktivno letalo), cilj pa je bil izdelati nadzvočni strateški bombnik, ki bi dosegel hitrost do 3.000 km/h, letel na višini do 30.000 metrov in imel 14.000 km doleta. Cibin si je zamislil celo to, da bi bombnik v nebo poneslo še večje letalo, nekakšna »matična ladja« v obliki predelanega bombnika Tu-95N (tovrstne poskuse so Sovjeti dejansko že uspešno testirali med drugo svetovno vojno).
A ambiciozni projekt na koncu ni bil realiziran v praksi. Razlog za njegovo prekinitev pa ni bil tehnične narave ampak kadrovska in finančna podhranjenost majhnih projektantskih birojev, kakršen je bil OKB-256 Pavla Cibina, kjer njegove vizije enostavno niso mogli izvesti.
Oglejte si še:
Kako MiG-31 prehiteva rakete in doseže bližnje vesolje (VIDEO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
