Pozabljeno orožje: sovjetska pištola Baltijec

Decembra 1941 so v Leningradu začeli izdelovati novo pištolo za častnike Rdeče armade, ki so se pritoževali nad obstoječimi pištolami modela TT.

Model TT se je v času druge svetovne vojne na splošno dobro izkazal, a so njegove posamezne pomanjkljivosti prišle na dan že v prvih zimskih spopadih. Že ob prvem mrazu so namreč premični deli v pištoli primrznili drug na drugega. To težavo je bilo potrebno rešiti čim prej. Vojaško poveljstvo je zato predlagalo zelo enostavno rešitev – vzeti nemško pištolo Walther PP in na njeni osnovi izdelati novo sovjetsko pištolo. Projekt je dobil ime Baltijec.

Baltijec

Zasnova modela Walther PP je bila enostavna, lahka za rokovanje in učinkovita v močnem mrazu. Ta pištola je imela tudi dobre bojne lastnosti, a njena glavna prednost napram sovjetskim modelom je bila prav odpornost na nizke temperature.

Sovjetski konstruktorji so izdelali lastno verzijo modela Walther PP za naboje kalibra 7.62х25 mm, kajti to je bilo najbolj razširjeno strelivo v času druge svetovne vojne. Enake naboje so uporabljali za pištole TT in avtomate PPŠ.

Naboj 7.62×25 mm

Malis

Tukaj je treba izpostaviti, da so Baltijca razvijali v Leningradu v času obleganja, v prvi serijski proizvodnji pa bi moralo biti izdelanih 15 kosov.

V začetku leta 1942 je bil narejen prvi primerek. Sovjetska kopija nemške pištole je bila uspešna in se izkazala kot odlično orožje pri -30 stopinjah Celzija. Pištola na testiranjih ni odpovedala in je na vojaškem poveljstvu pustila močan vtis.

Ne glede na to pa je imela tudi svoje minuse. Izkazalo se je, da je precej težka in slabo uravnotežena. To težavo so nato odpravili v naslednjem prototipu. Pištola je dobila krajšo cev in novo povratno vzmet. Posamezni deli so bili bolje obdelani, masa pa zmanjšana na 960 gramov. Nov prototip je bil popoln uspeh in pripravljen za serijsko proizvodnjo.

Škandal

Čim pa se je v obleganem Leningradu začela proizvodnja, se je zgodil škandal. Na papirju je "vseh 15 pištol" iz predprodukcije prestalo vojaške teste, vendar se je izkazalo, da ima oblegano mesto dovolj delov za proizvodnjo samo 14 kosov.

V mestu, ki je bilo pod blokado, so temu pripisali neverjetno velik pomen, čeprav je bilo vseh 15 pištol namenjenih za darilo najvišjim vojaškim častnikom Leningrada.

Inženirjem je za izdelavo 15. pištole zmanjkalo zgolj nekaj delov, a vojaško sodišče kljub temu ni bilo prizanesljivo. Krivce so hitro našli in poslali v zapor.

Po tem incidentu je najvišje vodstvo prišlo do sklepa, da ni potrebe po izdelavi še ene pištole, saj da je ta po lastnostih samo malenkost boljša od modela TT (če izvzamemo dejstvo, da je nova pištola zanesljivo delovala tudi ob močnem mrazu). Na koncu je bilo odločeno, da v mestu pod obleganjem, kjer vlada pomanjkanje profesionalnih kadrov in materiala, ni smiselno izdelovati pištol.

Zaradi tega je padla odločitev, da se sovjetske reinkarnacije nemškega Waltherja PP ne uvede in ne spusti v serijsko proizvodnjo.

Sovjetski častniki so se proti nacistom tako še naprej bojevali z modeloma Nagan in TT.
Do danes so se ohranili samo trije primerki pištole Baltijec – prvi, drugi in peti. Vsi so na ogled v Osrednjem vojaško-pomorskem muzeju Sankt Peterburga.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.