Kaj se dogaja pod tlemi ruske prestolnice

Bunker-42

Vir: Press Photo

Bunker-42 najdemo v bližini postaje Taganskaja. Zgradili so ga v 50. letih, ko je že izbruhnila hladna vojna. Vhod v bunker ščiti 6 metrov debela betonska plošča, ki se skriva za lažno hišo iz 19. stoletja. Podzemno skladišče najdemo na globini 65 metrov, je v istem nadstropju kot krožna proga moskovske podzemne železnice, visoko pa je kot zgradba s 17 nadstropji.

Podzemni kompleks se razprostira na več kot 7000 kvadratnih metrih in je sestavljen iz 4 sistemov tunelov. Objekt je bil zgrajen kot zaklonišče za poveljstvo letalstva daljšega dosega in je imel primerno infrastrukturo ter opremo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, zato bi lahko v primeru jedrskega napada na Moskvo služil kot poveljniško središče. Temperatura zraka v bunkerju je 16 °C.

Leta 2006 so v Bunkerju-42 odprli Muzej hladne vojne. Gre za interaktiven muzej: obiskovalci si lahko oblečejo sovjetsko uniformo in primejo orožje iz tistega časa, se sprehodijo s čelado na glavi in v zaščitnih oblačilih po tajnih tunelih, se preizkusijo v vlogi vezistov ali »lansirajo« jedrske bojne konice s pritiskom na zloglasni »rdeči gumb«.

Stalinov bunker

Vir: elpida.ru

Tako imenovani »bunker Josifa Stalina« se nahaja nedaleč od metro postaje Izmajlovskaja. Objekt je nastal v 30. letih 20. stoletja. Po načrtih bi bil tukaj rezervni poveljniški center Vrhovnega poveljnika Sovjetske zveze. 17 kilometrov dolg tunel povezuje bunker s Kremljem.

Stalin je bival v tem bunkerju konec novembra in v začetku decembra 1941. Tukaj je sprejel odločitev, da se Moskve ne sme zapustiti in jo je treba braniti za vsako ceno. Od leta 1996 je v Stalinovem bunkerju muzej, ki ga lahko obišče kdorkoli. Podzemni objekt je sicer relativno majhen, v njem so samo nujni prostori: sejna dvorana, delovni kabinet, prostor za sprostitev, kabinet generalštaba, prostor za oskrbo in jedilnica.

Negljinka, moskovska reka ponikalnica

Vir: mosextreme.ru

Negljinka je levi pritok reke Moskve, dolga je 7,5 kilometrov, letopisi pa jo prvič omenjajo istočasno kot Moskvo, leta 1147. Izvira na površini, potem kot ponikalnica teče pod središčem mesta, spet pride na površje na izviru pri Aleksandrovskem parku in se izlije v Moskvo skozi široko odprtino v kamnu na bregu, ki se ga vidi z Velikega kamnitega mostu. Skoraj celotno pot Negljinka preteče skozi ozek kamnit tunel, ki spominja na cev. V začetku 19. stoletja so tok kanalizirali z zbiralniki. Zasebno podjetje organizira tudi oglede dela podzemnega toka Negljinke.

Se pa včasih zgodi, da dogovorjene obiske odpovejo v zadnjem trenutku zaradi dežja, saj takrat vodostaj reke naraste. Negljinka slovi kot eden od najbolj skrivnostnih in mističnih krajev v Moskvi: avanturisti in raziskovalci moskovskega podzemlja trdijo, da se v tem tunelu pogosto prikazujejo prividi. V kamniti tunel je mogoče vstopiti skozi zbiralnik, ki je blizu metro postaje Sretenskij bulvar.

Sjanovski kamnolomi

Sjanovske kamnolome najdemo v Podmoskovju, blizu vasi Starosjanovo. Tukaj so pridobivali apnenec, ki so ga v preteklosti uporabljali za gradnjo trdnjav in hramov »bele kamnite« Moskve. Kamnolome so tukaj odprli v 17. stoletju.

Vir: mosextreme.ru

V sovjetskih časih so tukajšnji kamen uporabljali za ojačanje vzletno-pristajalnih stez, med drugo svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica, po vojni pa seizmološka postaja.

Vhode v Sjanovske kamnolome so zaprli leta 1974. Takrat je bil sistem podzemnih prehodov dolg več kot 90 kilometrov. Skupina navdušencev je 3. julija 1988 ponovno odkopala in odprla enega od vhodov v kamnolome, ki so jih po zaslugi meščanov iz okolice in stalnih obiskovalcev leta 2007 obnovili.

Stalni obiskovalci teh kamnolomov sebi pravijo »sistemšiki«, po zgledu nekdanjega sovjetskega gibanja hipijev. V teh podzemnih tunelih se je razvila svojevrstna subkultura z lastnimi pravili, miti in rituali. Tuneli Sjanovskih kamnolomov se nahajajo na globini od 25 do 30 metrov, visoki so od 0,4 do 3 metre, temperatura v tunelih se giblje med 7 °C in 10 °C. Do vhoda v kamnolome se lahko pripeljete z avtobusom št. 439. Od metro postaje Domodedovskaja do avtobusne postaje Pošta se boste vozili okoli 35 minut.

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.