Preden je bil leta 2005 zgrajen nov predor Ahcu med krajema Adler in Krasnaja Poljana, so bili ljudje prisiljeni uporabljati nevarno staro gorsko cesto iz 19. stoletja.
Cesta je prepredena s serpentinami, na vozišču pa se redno pojavlja odlomljeno skalovje. Enega od najbolj nevarnih odsekov so poimenovali kar »Prepelji me varno, Gospod!« Cesta je polna spomenikov žrtvam nesreč in celo vojakom Rdeče armade, ki so jih tukaj med državljansko vojno postrelili belogardisti.
Danes je cesta zaprta za promet in zastražena z obeh strani, vendar se občasno kljub temu najde kak avanturist ali ekstremni motociklist, ki poskusi svojo srečo.
Ena od glavnih cest na Ruskem daljnem vzhodu je 2.032 km dolga Kolimska avtocesta, ki povezuje mesti Magadan in Jakutsk. Čeprav se cestne službe trudijo držati vozišče v zadovoljivem stanju, je Kolima polna nevarnosti. Številne ostre skale režejo pnevmatike, vidljivost pa je zaradi prahu, ki ga dvigajo vozila včasih praktično nična.
Cesto občasno preplavijo reke, ki popolnoma paralizirajo promet, pozimi temperature padejo do -60 stopinj Celzija. Izgubljen in osamljen popotnik, ki se je znašel sredi ničesar s pokvarjenim avtomobilom je idealen obrok za divje živali, ki živijo v bližini.
Pomožna cesta je zgrajena vzdolž 3.819 km dolge železniške magistrale, ki poteka čez Vzhodno Sibirijo in Ruski daljni vzhod. V bistvu gre za makadamsko cesto, ki jo občasno prekinjajo močvirja in reke. Čez večje reke so speljani mostovi.
Eden najbolj znanih je most čez reko Vitim. Ta je 560 m dolg in nima prav nobene ograje. Tovornjakarji ob prečkanju tako vsakodnevno tvegajo padec s 15-metrske razmajane konstrukcije.
Čeprav most čez reko Vitim ni nikoli bil uradno odprt, ga uporabljajo že leta in leta.
Ta gorska cesta povezuje vasici Ahti in Hnov v Dagestanu. Vozniki pravijo, da jim ta »cesta smrti« včasih postreže z neskončnimi skalnatimi plazovi.
Cesta je še posebej nevarna med dežjem, ko postane izjemno spolzka. Zaradi tega se precej poveča nevarnost za zdrs v prepad.
Cesta na goro Aj-Petri na jugu Krima je del avtoceste Jalta-Bahčisaraj in predstavlja njen najnevarnejši odsek. 23 km dolga pot iz Jalte do gorske planote vsebuje kar 280 ovinkov.
Pozimi je cesta mnogokrat zaprta za večino prometa, z izjemo terenskih vozil s primernimi pnevmatikami in snežnimi verigami.
Vožnja po cesti Aj-Petri od voznika zahteva visoko stopnjo koncentracije in zagotovo ni za voznike začetnike.
Za konec si oglejte še nekaj najbolj »odštekanih« posnetkov z malo manj nevarnih ruskih cest.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.