V enem od najbolj odmaknjenih delov Rusije, neskončni sibirski tajgi, lahko prepotujete več sto kilometrov, brez da bi srečali kogarkoli. Ali je možno, da so mamuti na teh odročnih področjih preživeli vse do danes?
Nekateri v Rusiji trdijo, da ja. Posamezni TV programi posvečajo temu vprašanju posebne »raziskovalne« oddaje, medtem pa med domačini krožijo zgodbe o videvanjih mamutov. Po neki pripovedi iz štiridesetih let prejšnjega stoletja naj bi vojaški piloti med preletom goste tajge v Jakutiji opazili čredo živali, zelo podobnih mamutom. Leta 1978 naj bi se podobno zgodilo s skupino ljudi blizu reke Indigirke, prav tako v Jakutiji. Skupina je trdila, da so nekega jutra, ko so se zbudili, zagledali okoli ducat mamutov, ki so mirno pili vodo iz reke.
Ta pričevanja niso nič več od urbanih legend, podobno kot zgodba o jetiju ali pošasti iz Loch Nessa, pa meni Nikita Zimov, ekolog in direktor Pleistocenskega parka v Jakutiji. Namen projekta, ki ga vodi Zimov, je ponovna obuditev ekosistema severne subarktične stepe, naravnega habitata mamutov, ki je tam obstajalo pred več tisoč leti. Končne sanje so seveda te, da bi na teh planjavah ponovno videli žive mamute.
»To [videvanja mamutov] je popoln nesmisel. Mamuti v Evraziji so izumrli, oz. so jih iztrebili ljudje pred 9.000 leti. Zadnji mamuti so živeli na Vranglovem otoku do pred 3.380 leti. Poleg tega nečesa takšnega, kot je neraziskana sibirska tajga, ne obstaja več, saj so ljudje v zadnjih 200-300 letih večkrat prečkali celotno območje,« pravi Zimov.
Rusija je idealen kraj za vse tiste, ki si želijo odkrivati edinstveno ohranjene mamutove fosile. Razlog je v permafrostu na skrajnem ruskem severu, ki je posebej primerno okolje za ohranjanje tkiv (mnogi fosili mamutov izgledajo, kakor da je žival umrla včeraj). Ko se led tali, erozija rečnih bregov ali drugi naravni dejavniki nato izpostavijo ujete ostanke, najprej domačinom, nato znanstvenikom.
Po podatkih Jakutskega muzeja mamutov je bilo 75 odstotkov vseh znanih svetovnih ostankov teh velikih živali najdeno prav v Jakutiji.
»Mamuti so živeli na območju od današnje Španije do Kanade [nekoč je med Evrazijo in Severno Ameriko obstajala kopenska povezava]. Kje so se prvič pojavili, ne vem, a velik del njihovega naravnega okolja je bilo ozemlje današnje Rusije, zato ne pretiravamo, če Rusijo označimo za ’domovino mamutov’,« meni Zimov.
A kakor hkrati opozarja strokovnjak, količina najdenih ostankov v Rusiji še ni nujno dokaz za to, da je nekoč gostila največjo populacijo mamutov. V permafrostu so se ostanki zgolj najbolje ohranili. »Gostota populacije mamutov je morda bila večja v Španiji, na primer,« pravi.
Ideja o oživitvi izumrle vrste je mikavna, a ruski znanstveniki se s tem področjem genetike ne ukvarjajo preveč, kljub ogromni količini zmrznjenega DNK, ki ga imajo na voljo.
Zimov pravi, da trenutno obstajajo tri glavne ekipe, ki se ukvarjajo s tem področjem; eno vodi George Church s Harvarda, ostali dve pa delujeta na Japonskem in v Južni Koreji. Vsi se s tem problemom ukvarjajo že od sredine devetdesetih let naprej.
»Naši znanstveniki iz Jakutskega muzeja mamutov tudi sodelujejo v tej raziskavi, a njihovo delo večinoma obsega iskanje genetskega materiala in njegovo transportiranje do laboratorijev na Japonskem in v Koreji,« razlaga Zimov in dodaja, da se v Rusiji genetika ni razvijala tako hitro kot v nekaterih drugih državah.
Strokovnjak na koncu poudarja, da je o kloniranju mamutov precej več govora v medijih, kot pa je dokazov za njegovo izvedljivost. »Osebno bi bil zelo vesel, če bi v našem Pleistocenskem parku videli žive mamute. A zaenkrat je to bolj čakanje na čudež kot pa karkoli drugega.«
O tem, kako izjemno se lahko v permafrostu ohranijo na tisoče let stari fosili, preberite tukaj:
Volk ali pes? Izjemno ohranjeno telo 18.000 let starega mladiča še naprej čudi znanstvenike (FOTO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
