Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Za prebivalce najbolj evropskega mesta v Rusiji je bil vzhod že od nekdaj obdan z avro romantike in skrivnostnosti. Podobe oddaljenih, tujih kultur so burile domišljijo ljubiteljev eksotike, tisti, ki so si to lahko privoščili, pa so svoje sanje utelešali v arhitekturnih oblikah stavb in elegantnih notranjostih. Sčasoma so se po zaslugi prizadevanj narodnih skupnosti in razvoja pobratenja v mestu začeli pojavljati tudi drugi delčki Daljnega in Bližnjega vzhoda.
Oranienbaum je ena od podeželskih rezidenc dinastije Romanov. V letih 1762-1768 je italijanski arhitekt Antonio Rinaldi po naročilu Katarine II. tukaj zgradil kitajsko palačo. Zunanjost stavbe je v zahodnoevropskem rokokojskem slogu, vendar so bile nekateri notranji deli okrašeni v kitajskem slogu, ki je bil ravno takrat v modi.
Zlahka prepoznamo orientalske motive v kabinetu iz steklenih perl: njegove stene so okrašene z dvanajstimi panoji, izvezenimi s steklenimi perlami in svilo v tradicionalnem kitajskem stilu chinoiserie. Mali in Veliki kitajski kabinet pa sta videti, kot da bi ju v celoti prenesli iz oddaljene države.
Potiskani leseni panoji predstavljajo prizore iz življenja v Kitajskem cesarstvu, okenske odprtine pa varujejo zmaji.
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je car Aleksander II. ublažil določbe zakona, ki je Judom prepovedoval bivanje v prestolnici.
Skupnost je začela hitro rasti, z njo pa tudi število molilnic. Leta 1869 je car peterburškim Judom podelil pravico do gradnje sinagoge, ki bi nadomestila molilnice. Skupnost je še deset let zbirala denar in iskala prostor za gradnjo. Razprava o sami stavbi je trajala še deset let, od leta 1883 do 1893.
Za njen videz je zaslužen arhitekturni kritik Vasilij Stasov, ki ga je navdihnila sinagoga v arabsko-mavrskem slogu, ki jo je zasnoval judovski arhitekt Knoblauch v Berlinu. Judovske skupnosti v Evropi naj bi gradile sinagoge po vzoru mavrskih v spomin na razcvet judovske kulture v muslimanski Španiji.
Najsevernejši budistični tempelj na svetu je v Sankt Peterburgu nastal po zaslugi predstavnika XIII. Dalajlame v Rusiji, burjatskega lame Agvana Doržijeva. Leta 1908, po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Rusijo in Tibetom, mu je od oblasti cesarstva uspelo pridobiti dovoljenje za gradnjo kultnega budističnega objekta v glavnem mestu.
Molitev pred obredom očiščevanja Dugzhuuba v Datsan Gunzečojnej na predvečer praznovanja Sagaalagana, novega leta po vzhodnem koledarju.
Aleksej Daničev/SputnikVzor je bila tibetanska katedrala "dukan", vendar so arhitekti njeno zasnovo preoblikovali pod vplivom takrat modnega severnega secesijskega sloga. Denar za gradnjo so darovali Doržijev, XIII. Dalajlama ter budisti Burjatske in Kalmuške republike. Tempelj je bil posvečen leta 1915.
Med rusko državljansko vojno (1918-1923) je bil tempelj razrušen, v 20.-30. letih 20. stoletja je bil predan tibetansko-mongolski misiji v ZSSR, leta 1938 pa je bil tempelj likvidiran, lame so aretirali, stavba pa je prešla v roke države. Svoj kultni pomen je ponovno pridobil šele v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Utrujene od časa
Fotograd (CC BY-SA 3.0)V Sankt Peterburgu je mogoče našteti skoraj tri ducate sfing. Najstarejše in najbolj znane "živijo" na Univerzitetnem nabrežju, nasproti Akademije umetnosti. To so pravi egipčanski kipi iz rožnatega granita, ki so nastali v štirinajstem stoletju pred našim štetjem za okras pogrebnega templja Amenhotepa III. V rusko prestolnico so jih pripeljali leta 1832 in namestili leta 1834.
Mlad fant riše na Univerzitetnem nabrežju v Sankt Peterburgu.
Jevgenija Novoženina/SputnikMestna legenda pravi, da se ti lahko zmeša, če dolgo gledaš v oči sfinge. Njihovo zloglasno slavo je še povečalo dejstvo, da naj bi k nabrežju s sfingami prinašalo vse utopljence s celotnega zgornjega toka reke Neve.
Spomenik žrtvam politične represije - "Sfinge"
Kora27 (CC BY-SA 4.0)Med drugimi sfingami v Sankt Peterburgu izstopata dve mračni skulpturi Mihaila Šemjakina, ki sta spomenik žrtvam politične represije v ZSSR. Nahata se neposredno nasproti zloglasnega zapora "Kresti", v katerem so bili zaprti politični zaporniki. Figuri sta razdeljeni na dve polovici. Profila lepih deklet z razgaljenimi prsmi sta obrnjena proti stanovanjskim stavbam, lobanji pa proti zaporu. Ta tehnika simbolizira tragedijo razdeljenega naroda: nekateri so živeli v nevednosti, drugi pa so umrli pod diktaturo.
Leta 2003 se je pojavila na Litejnem trgu: bila je darilo iz Šanghaja, pobratenega mesta ob 300. obletnici Sankt Peterburga. Trg je miniaturna kopija šanghajskega Vrta radosti. Njegovi osrednji okrasitvi sta Pagoda prijateljstva in Zid devetih zmajev, ki "odganja zle duhove".
Po kitajskem izročilu vam bodo stvari začele teči bolje, če se postavite pod zid in devetkrat ponovite besedo "uspeh".
Vrt krasijo tudi skulpture in kamni iz južnokitajskega jezera Taihu, ki predstavljajo gorske verige. Spomladi, ko cvetijo češnje, se vrt spremeni v eno veliko fotografsko območje za prebivalce in obiskovalce mesta.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
