»Človek brez sence«: Mož, ki je Sovjetski zvezi razkril nacistično operacijo Barbarossa

Leta 1995 sta nekdanjemu prevajalcu medijske agencije TASS in bivšemu sovjetskemu agentu v nacistični Nemčiji dva generala v bolnišnico prinesla Zvezdо heroja, medaljo, ki jo prejmejo Heroji Ruske federacije. To sta bila načelnik generalštaba in načelnik glavne obveščevalne uprave Ruske federacije.

Prejemnik Jan Černjak je prišel nazaj k zavesti, vzel v svoje roke najvišje rusko odlikovanje in tiho zašepetal: »Še dobro, da ni posmrtno.« Deset dni zatem je umrl.

Jan Černjak

Arhivska fotografija

Mladost in vstop v sovjetsko obveščevalno službo

Legendarni sovjetski tajni agent Jan Černjak, o katerem ni bilo znano prav nič vse do smrti februarja 1995, se je rodil leta 1909 v severnem delu dežele Bukovine v tedanji Avstro-Ogrski (danes Romunija in Ukrajina). Starša – siromašni judovski trgovec in gospodinja madžarskega porekla – sta umrla v prvi svetovni vojni, zato je deček odraščal kot sirota. Bil pa je izredno sposoben in že pri 16 letih je tekoče govoril šest jezikov: doma prisotno nemščino, jidiš, madžarščino, romunščino, češčino in slovaščino. Šolo je zaključil z izrednim uspehom in se nato vpisal na Praško visoko tehnično šolo, ki jo je končal leta 1931. V Pragi se je sam naučil še francoščino in angleščino ter pridobil diplomo za inženirja elektrotehnike. Potem pa je njegova biografija zavita v tančico skrivnosti.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

V avtobiografiji v osebnem dosjeju kadrovskega oddelka agencije TASS, kjer je Jan Černjak delal od leta 1950 do upokojitve leta 1969, je zapisano, da se je po praški visoki šoli zaposlil v lokalni tovarni Elektromotorenwerke. Vendar besedila o njem, ki jih najdemo tako v naši državi Rusiji kot v tujini, navajajo, da se je po praški šoli vpisal na politehnično univerzo v Berlinu. Na univerzi ga je novačila sovjetska vojaška obveščevalna služba, potem je odšel služit v romunsko vojsko, od koder je v Moskvo pošiljal povsem verodostojne informacije. Potem se je ponovno vrnil v Nemčijo in ustanovil mrežo vohunov pod imenom »Krona«.

Dejavnost »Krone«

Mrežo Černjakovih agentov naj bi predstavljali bogat bankir, ministrov tajnik, šef raziskovalnega oddelka v biroju za projektiranje letal, hčerka načelnika biroja za projektiranje tankov, visoki vojaški funkcionarji. Med agenti, ki imajo danes znano in potrjeno identiteto, pa sta bili celo priljubljeni Hitlerjevi igralki: Marika Rökk in Olga Čehova.

Černjakovi sodelavci so se leta 1941 uspeli dokopati do načrta Barbarossa, leta 1941 pa do operativnega načrta nemške ofenzive pri Kursku. V prvem primeru sicer Moskva ni posvečala dovolj pozornosti agentovim dokumentom, leta 1943 pa je bilo nasprotno, saj so bile pridobljene informacije osnova za priprave pred zlomom nacističnih sil pri Belgorodu in Kursku, ki sta točki odločilnega preobrata v veliki domovinski vojni.

Poleg tega je Černjak pošiljal v ZSSR pomembne tehnične informacije o nemških »Tigrih«, »Panterjih« in artilerijskem orožju. Priskrbel je podatke o reaktivni oborožitvi, raketah V-1 in V-2, projektih kemičnega orožja in radio-elektronskih sistemih.

Veterani ruske obveščevalne službe trdijo, da je bila Černjakova obveščevalna mreža ena najboljših v zgodovini. V 15 letih delovanja v tujini ni bil razkrit niti eden agent.

Jedrsko orožje, izdaja in pobeg v ZSSR

Černjak je odigral tudi bistveno vlogo pri nastanku sovjetskega jedrskega orožja. Informacije o tovrstnih projektih je najprej zakupil v Veliki Britaniji, nato se pa po ukazu šefov preselil v Kanado in ZDA. Med tem službenim potovanjem je v Sovjetsko zvezo poslal na tisoče strani gradiv o ameriškem jedrskem orožju in celo nekaj miligramov urana 235, ki se uporablja pri proizvodnji atomske bombe.

Zanimivo je, da so pripadniki Hitlerjeve vojske uspeli (ne brez napak sovjetske strani) odkriti, razkrinkati in pridržati vse člane sovjetske obveščevalne mreže, ki so ji gestapovci pravili »Rdeča kapela«, pa tudi likvidirati agente še ene obveščevalne mreže pod imenom »Rdeča trojka«. Toda vohunov iz »Krone« nikoli niso mogli najti. Identificirati niso mogli niti vodje Jana Černjaka, ki so mu pravili »človek brez sence«. Za seboj nikoli ni pustil sledi. Govori se celo, da ni nikoli prenočil dvakrat na istem kraju. Stalno se je gibal po Evropi in vzpostavljal zvezo s svojimi agenti šele takrat, ko je od njih dobil signal, da je srečanje zares nujno.

Černjak bi verjetno še dolgo delal v tujini, če ne bi iz sovjetskega vojaškega konzulata v Ottawi pobegnil šifrant, ki je o njem nekaj vedel. Hitro in v največji tajnosti so Černjaka umaknili v Sovjetsko zvezo.

Jan Černjak je dobil sovjetski potni list maja 1946. Takrat se je začel tudi učiti ruskega jezika – očitno zelo dobro. Njegova avtobiografija v kadrovskem oddelku agencije TASS je napisana brez ene same pravopisne napake. Nihče v medijski agenciji ali zunaj nje, celo žena, ni nikoli izvedel, kdo je bil v resnici Jan Petrovič Černjak in koliko je doprinesel k zmagi nad nacističnimi okupatorji in nastanku sovjetskega jedrskega orožja. Šele tedaj, ko mu je bila vročena zlata medalja »Zvezda heroja« Rusije, se je počasi začela razkrivati njegova skrivnost. Nikoli v celoti.

Ni izključeno, da mreža agentov, ki jo je ustanovil Černjak, morda deluje še danes.

Avtor prispevka je vojaški analitik ruske medijske agencije TASS.

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržano.

Sovjetska zveza je imela v drugi svetovni vojni še kar nekaj uspešnih agentov. Spoznajte denimo Nikolaja Kuznjecova in Richarda Sorgeja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.