Svobodnjaki in nudistični anarhisti: Seksualna revolucija v mladi sovjetski državi

"Popolnoma goli ljudje, ki na rokavih nosijo trakove z napisom 'Dol s sramom!', so se pred kratkim pojavili v Moskvi. Skupino so opazili, ko se je vkrcala na tramvaj. Tramvaj se je ustavil, ljudje so bili ogorčeni," je zapisal v svojem dnevniku leta 1924 zapisal znani sovjetski pisatelj Mihail Bulgakov. Le 15 let pred tem si ženske niso mogle predstavljati, da bi šle na ulico v krilih do kolen. Kdaj se je zagnalo kolesje sprememb?

Moški študenti Carske šole sodne prakse preoblečeni v cigane in ciganke, okoli 1910.

Osebni arhiv Olge Horošilove

Pred-revolucionarna ruska družba, še posebej v velikih mestih, ni bila tako zelo puritanska. Anonimni vojak, rojen konec 19. stoletja, se je spominjal: "Pri 10. letih sem bil že izpostavljen vsem vrstam prostaškega obnašanja … pornografske fotografije niso bile ravno redkost."

Transvestitske in gejevske zabave so bile zelo priljubljene v umetniških krogih, celo nekaj plemičev je bilo gejev. Življenje na zabavah je bilo običajno preživljanje prostega časa za nekatere. A moška homoseksualnost je bilo kaznivo dejanje, dokler na sceno niso prišli boljševiki.

"Kozarec vode" - lažna teorija?

Ideološko je bila seksualna svoboda eno od ključnih orožij pri boju proti ortodoksiji in staremu redu. Med prvimi boljševiki je bila glavna propagandistka novega družinskega reda Aleksandra Kollontai, ruska revolucionarka in kasnejša diplomatka. Z njo je povezana zanimiva teorija - "kozarec vode". Po tej teoriji bi morala biti ljubezen (in z njo tudi spolni odnosi) dostopna vsem s takšno lahkoto kot kozarec vode. V resnici gre pri tem za hudo poenostavitev njene ideje.

Aleksandra Kollontai

Getty Images

Aleksandra Kollontai je promovirala koncept "nove ženske" - takšne, ki se je osvobodila pritiska zakona, gospodinjskega dela in vzgoje otrok. Vse to bi morala prevzeti družba in država. Ta bi poskrbela za izobrazbo otrok (vključno s spolno vzgojo), industrijo v službi naroda, kolektivna gospodinjstva, rejništvo, itd. Ljubezen bi morala biti svobodna - civilno partnerstvo bi tako zamenjalo tradicionalen zakon.

Boljševiki so svoja načela glede družine gradili na najbolj progresivnih linijah, kar je na Zahod prišlo desetletja kasneje. Odgovornost je padla na pleča posameznika in takšna svoboda je bila preprosto preveč za agrarno, komajda urbanizirano rusko družbo 20. letih prejšnjega stoletja.

Temni kotički novega sveta

"8. marec je dan, ko se delavke uprejo proti suženjstvu v kuhinji. Dol z zatiranjem in gospodinjenjem!"

"O ukinitvi zakona" in "O civilnem partnerstvu, otrocih in lastništvu" sta bili med prvimi uredbi Sovjetov leta 1918. Cerkvene poroke so bile ukinjene, vpeljano pa civilno partnerstvo. Tudi ločitev je postala stvar odločitve. Splav je bil legaliziran. Vse to je pomenilo totalno osvoboditev družinskih in seksualnih odnosov. To je pomenilo tudi nastop najbolj prostaškega obdobja v moderni ruski zgodovini.

Sproščen odnos do nudizma je bil nazoren znak obdobja, ki je nastopilo: na nabrežju reke Moskve, blizu katedrale Kristusa Odrešenika, je nastala nudistična plaža, ki si je zahodna Evropa v tistem času niti v sanjah ni mogla predstavljati. Prej omenjeno gibanje s sloganom "Dol s sramom!" je priredilo številne demonstracije s več tisoč ljudmi. Aleksander Trušnovič, monarhist, se je spominjal enega od zbiranj: "Dol s prevarantskimi duhovniki! Ne potrebujemo oblačil, mi smo otroci sonca in zraka! je vzklikal nagi govorec na odru na Krasnodarskem glavnem trgu. Zvečer je bil oder pospravljen, nekdo pa je pretepel tega otroka sonca in zraka."

Nudistična plaža blizu Kremlja in katedrale Kristusa Odrešenika, okoli 1920.

Vsi ti divji dogodki so v Rusiji potekali še v času druge svetovne in državljanske vojne. Amnestije leta 1917, 1919, 1920 in kasneje so osvobodile veliko kriminalcev v državi, kjer se je oblast šele oblikovala.

V 20. letih so posilstva postala prava epidemija. Med proletarskimi moškimi je spolno nasilje nad plemkinjami in meščankami veljalo za "razredno pravico". Do 20% moške populacije v Rusiji je bilo okužene s spolno prenosljivimi boleznimi (v carski Rusiji je bil odstotek nekoliko višji). Novi zakoni o porokah in prelomu s preteklostjo so spodbujali razuzdanost in sproščen odnos do spolnosti, česar si zgolj nekaj let pred tem sploh niso mogli predstavljati.

Projekt za predstavo v 20. letih. Plakat pravi: "Vsak komsomolec lahko in mora zadovoljiti svoje spolne potrebe. Vsaka komsomolka mu mora pri tem pomagati. sicer je filistejka."

Sovjetska družba je ustvarjala nevarno generacijo brezdomnih sirot - uradna poročila pravijo, da je bila do leta 1923 kar polovica otrok v Moskvi spočeta izven zakona, večino pa so jih zapustili že v otroštvu. Nihalo seksualne revolucije se je moralo zanihati nazaj - če ne, ga je potrebno vrniti nazaj na silo.

Krilati Eros sovjetskega zatiranja

V prvi polovici 20. let, ko je bila seksualna svoboda v polnem razmahu, so morali Sovjeti začeti promovirati tradicionalne vrednost … še enkrat.

"Dol s suženjstvom v kuhinjah! Novo življenje!"

Leta 1924 je psihiater Aron Salkind objavil delo "12 seksualnih zapovedi revolucionarnega proletariata", kjer je zatrjeval, da mora biti ljubezen monogamna, spolni odnos pa končni člen v verigi globoke ljubezni in kompleksnih čustev dveh zaljubljencev.

Tudi, ko je gibanje "Dol s sramom!" paradiralo po moskovskih ulicah, je ljudski komisar za narodno zdravje Nikolaj Semaško zapisal, da mora biti takšno vedenje "najstrožje obsojeno. V času, ko kapitalistične ostudnosti, kot sta prostitucija in huliganstvo, še niso izkoreninjenje, golota le podpihuje nemoralnost. Zato je takoj potrebno končati s to sramoto, če je potrebno tudi z represivnimi metodami."

Gimnastika na strehi študentskega doma v Lefortovem. Fotografija je sicer iz leta 1932, a odlično prikazuje estetiko 20. letih.

Aleksander Rodčenko / Multimedia Art Museum of Moscow

Sovjetski voditelji niso želeli, da ljudje trošijo svojo energijo za lastno zadovoljitev. Vpeljali so mnoge omejitve in ukrepe. Skupine za ženske pravice so izginjale. Ženske sedaj niso več imele razloga za izobraževanje, za kar so se feministke tako obupano borile. Čeprav se je ženska pred kratkim osvobodila spon patriarhalne družbe, so jo boljševiki potisnili nazaj v kuhinjo, kjer je morala skrbeti za svojega delavskega moža. Ideja "nove ženske" je živela le dobro desetletje.

Družina je spet postala osnovna enota družbe. Uredbe so odpravljali eno za drugo. Leta 1934 je bila homoseksualnost spet kaznivo dejanje, 1936 so ponovno uvedli prepoved splava. Ženska je tokrat postala nekdo, ki je zmožen vsega: opravljati komunistične naloge za uspešno revolucijo, biti mama, žena in gospodinja.

V naslednjih desetletjih sta seksualnost in erotika popolnoma izginili iz sovjetske kulture in družbe. Naslednja seksualna revolucija se je zgodila šele v 90. letih.

Preberite še:

Seks v Sovjetski zvezi: Miti in običaji

Utrinki iz mlade Sovjetske zveze

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.