Kako je Stalin ustvarjal socialistični raj za Švede v Estoniji

Švedi so stoletja poseljevali ozemlja zahodne Estonije in estonske otoke ter tam ostali tudi po koncu švedske vladavine nad temi območji. Ko si je poleti leta 1940 pribaltske države priključila Sovjetska zveza, je skoraj 10.000 estonskih Švedov dobilo status državljanov ZSSR. Narodna manjšina je bila blizu Zahodu in precej drugačna od večine narodov sovjetskega imperija. Stalin in drugi sovjetski voditelji so presodili, da si zaslužijo posebno obravnavo.

Posebni izbranci

Na Zahodu niso vedeli veliko o dogajanju v zaprti sovjetski družbi, estonski Švedi pa so bili izjema. Že stoletja so imeli tesne stike s Švedsko in slednja je pozorno spremljala njihovo usodo tudi potem, ko je pribaltske države zasedla Sovjetska zveza.

Ker so informacije iz ZSSR pretežno curljale v druge države ravno preko Švedske, je bilo sovjetskemu vodstvu v interesu, da s švedsko narodno manjšino ravnajo čim bolje in tako pokažejo dobro sliko pred svetom. Po pisanju švedskega novinarja in zgodovinarja Johna Chrispinssona (povezava v švedščini) bi morali estonski Švedi v očeh Zahodnjakov izpasti kot sovjetski zgled idealnega življenja v socialističnem raju.

To je bilo še posebej pomembno ob dejstvu, da je imela Sovjetska zveza bistveno poslabšane odnose z Zahodom po zasedbi vzhodne Poljske in pribaltskih držav ter napadu na Finsko, ki so se zgodili pred sovjetskim vstopom v drugo svetovno vojno.

Podpora narodni identiteti

Kljub majhnosti so švedski manjšini posvetili posebno pozornost na najvišji ravni. Komunistične oblasti so široko podpirale švedsko narodno identiteto in švedščino, poudarjale so, kako imajo Švedi po novem priložnosti, ki jih ni dovolila estonska nacionalistična vlada, ki je ni brigalo dosti za njihovo identiteto.

Rdeča armada ob vstopu v Estonijo, oktober 1939

Javna domena

Na nacionalnem radiu so zagnali dva programa v švedščini, ki sta redno delala ob četrtkih in nedeljah. V vlado sovjetske Estonije so vključili dva ministra z znanjem švedščine. 17. oktobra 1940 je izšla prva izdaja časnika v švedščini Sovjet-Estland (Sovjetska Estonija), šele nekaj tednov pozneje je začel izhajati istoimenski časnik v ruščini, ki je bil med najpomembnejši v tem delu države. Švedskojezični časopis je imel redno naklado 1.100 izvodov in nekaj le-teh so pošiljali tudi na Švedsko za potrebe tamkajšnje komunistične partije.

Sovjet-Estland je bralcem poročal o visoki brezposelnosti in globoki krizi na Švedskem, medtem ko so estonski Švedi uživali »nacionalno svobodo in socialno blagostanje v socializmu« (John Chrispinsson. Den Glömda Historien, Stockholm, 2011). Zato nimajo razlogov, da bi pogrešali svojo zgodovinsko domovino Švedsko, je sporočal časopis. V zaprtem svetu sovjetskih medijev je bil Sovjet-Estland eden redkih virov informacij o zunanjem svetu za estonske Švede, četudi prežet z lažmi in propagando.

Švedski jezik so aktivno negovali v krajih na zahodnoestonskih otokih, kjer je bila številčna švedska populacija. V švedščini so bila uradna imena ulic in krajev ter uradni dokumenti. Šolski pouk je potekal v švedščini po knjigah, prirejenih socialističnim standardom. Ponovno so odprli šole, ki so jih v Pribaltiku po prihodu Sovjetov sprva zaprli. V zameno je morala ljudska visoka šola Birkas Folkhögskola, kulturno središče estonskih Švedov v zahodni Estoniji, uvesti obvezne ure ruščine in ideološkega izobraževanja.

Sovjetski voditelji so močno pripomogli k ohranjanju ljudskega izročila estonskih Švedov in so načrtovali celo letne festivale švedske kulture s športnimi dejavnostmi, zborovskim petjem, tradicionalnimi plesi in ljudskim gledališčem. Prvi bi moral potekati julija 1941, a je vse skupaj preprečila vojna. Bili so tudi načrti, da bi »prestolnico estonskih Švedov« Hapsal (Haapsalu) spremenili v glavno letovišče za celotno Sovjetsko zvezo.

Nuckö Hembygdsförening/SOV:s arkiv

Socialistično gospodarstvo

Sovjetski oblastniki so bili previdni pri uvajanju reform proti estonskim Švedom, poskušali so se izogniti pretiranemu pritiskanju. Za razliko od drugih sovjetskih narodov so imeli prosti trg še skoraj devet mesecev po priključitvi julija 1940, ukinjen je bil šele aprila 1941.

Takrat so velika kmetijska podjetja razdelili med nove lastnike v trajno uporabo. Na otoku Ormsö so denimo 85 majhnim kmetijam dodelili dodatno zemljo na račun 45 večjih. Družba je bila razdeljena med tiste, ki so nekaj dobili in tiste, ki niso, kar je podžigalo konflikte in zavist med sosedi.

Za estonske Švede, ki so se v glavnem ukvarjali z ribolovom, je bila še posebej boleča zaplemba ladij za dva novoustanovljena ribiška kolhoza.

Pobeg iz raja

Sovjetski način življenja in sovjetsko gospodarstvo nista spremenila estonskih Švedov. Praznovanja obletnice revolucije niso mogla izriniti božiča in drugih prepovedanih verskih praznikov, nezadovoljstvo med ljudmi pa sta povzročala tudi izolacija države in prekinitev stikov z zgodovinsko domovino Švedsko.

Na pogovorih med švedskim in sovjetskim zunanjim ministrstvom januarja 1941 je bilo sovjetski strani rečeno, da želi preko 5.000 estonskih Švedov zapustiti državo. Sovjetska zveza je molčala, saj ni želela pred svetom prikazati tako velikega izseljevanja prebivalcev.

A vendar, Sovjeti so se zavedali, da problem obstaja. Na zasedanju centralnega komiteja Komunistične partije SZ je bilo rečeno, da sta se skozi celotno obdobje partiji priključila samo dva Šveda, preko 90% vseh estonskih Švedov pa je želelo zapustiti ZSSR.

Evakuacija estonskih Švedov iz Talina, 1944

Pomorski muzej Estonije

Vendar tudi v takšnih okoliščinah sovjetski voditelji niso bili pripravljeni na upad populacije. Predlagano je bilo, da bi zanje znižali davke, npr. davek na hrano (za zagotavljanje obvezne dobave kmetijskih pridelkov državo), ukinili obvezno služenje vojaškega roka in povečali število radijskih programov v švedščini.

Tudi ko so sovjetske oblasti začele izvajati množično deportacijo domačinov iz pribaltskih držav v vzhodne dele Sovjetske zveze, so bile do Švedov zelo prizanesljive. Samo 36 ljudi so deportirali v Sibirijo, nasproti tisočem Estoncev, Latvijcev in Litvancev.

Čudna romanca med voditelji Sovjetske zveze in estonskimi Švedi se je končala z začetkom velike domovinske vojne. Ko je leta 1944 v baltsko regijo spet vstopila sovjetska armada, je na Švedsko pobegnilo preko 7.500 od 9.000 estonskih Švedov.

Preberite tudi več o švedskih strahovih pred ruskimi podmornicami.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.