Štiri zgodovinske ruske lepotice, ki so moške spravljale ob pamet

1. Anastazija Romanovna

»Carjevo odločitev [za poroko, op. prev.] ni pogojeval njen družbeni status, ampak njene osebnostne kvalitete. Sodobniki so ji pripisali vse moške in ženske vrednote, ki so obstajale v ruskem jeziku: iskrenost, ponižnost, tankočutnost, pobožnost in usmiljenje združeno z močno voljo. Da ne omenjamo njene lepote …« Tako je v 19. stoletju pisal ruski zgodovinar Nikolaj Karamzin o Anastaziji Romanovni, prvi ruski carici in prvi ženi (od sedmih) Ivana Groznega. Ivan je takrat 17-letno Anastazijo izbral na posebni predstavi nevest v Kremlju. Znano je to, da ni bila preveč visoka, njen lep obraz pa so prekrivali dolgi svetlo rjavi lasje.

Anastazija Romanovna na spomeniku Ruskega tisočletja v Velikem Novgorodu

Njun zakon je trajal 13 let. »Njegovo mladost in nemir je obvladovala z občudovanja vredno prijaznostjo in modrostjo,« je pisal diplomat Jerome Horsey.

Njena smrt leta 1560 je Ivana psihično izjemno prizadela. Car je bil prepričan, da so jo zastrupili uporniški bojarji, zato je njeni smrti sledil prvi val Ivanovih represij nad plemstvom. Anastazija je pripadala plemiški družini Romanovih, ki so leta 1613 zasedli ruski prestol in vladali Rusiji naslednjih 300 let.

2. Praskovija Žemčugova

Preskovija Žemčugova, ena najboljših opernih pevk in igralk 18. stoletja, se je rodila v tlačanski družini (tlačanstvo so v Rusiji ukinili šele leta 1861). Njena družina je pripadala plemiški rodbini Šeremetjevih. Preskovija je delala v tlačanskem gledališču, ki sta ga ustanovila Peter Šeremetjev in njegov sin Nikolaj. Peter je bil očaran nad talentom in lepoto mlade igralke.

Praskovija Žemčugova v kostumu (Les mariages samnites, André Ernest in Modeste Grétry)

V pismu, ki ga je kasneje pisal svojemu sinu Dmitriju, je izpostavil njeno »iskrenost, dobronamernost in zvestobo« kot glavne razloge, zaradi katerih ga je Praskovija še bolj navdušila. »Te lastnosti so me prepričale v to, da se zoperstavim družbenim predsodkom glede neplemiške krvi in jo izberem za svojo ženo,« je priznal. Poročila sta se skrivaj leta 1801. Da jo je sploh lahko poročil, je Šeremetjev igralki uredil lažne dokumente, s katerimi je »dokazal« njeno povezavo z neko poljsko plemiško družino. Dve leti zatem pa je Praskovija ob rojstvu njunega sina (na katerega je bilo naslovljeno pismo) umrla, stara komaj 34 let.

3. Marija Nariškina

Marija Nariškina je bila dolgoletna ljubica ruskega carja Aleksandra I. Sodobniki pričajo o njeni izjemni lepoti. Eden od njih, Filip Videl, je v spominih zapisal, da naj bi njen pogled bil tako presunljiv pogled, da je bil že »nenaraven in nerealen«. Slavni ruski vojaški poveljnik Mihail Kutuzov, ki je premagal Napoleona leta 1812, se je rad šalil, da je »ljubiti ženske zagotovo smiselno, dokler so med njimi takšne kot Marija Nariškina«.

Marija Nariškina (Jozef Grassi, 1807)

Pravijo, da naj bi Nariškina poskušala carja celo prepričati v to, da pusti svojo ženo, vendar neuspešno. Rodila mu je štiri hčerke. Njen mož Dmitrij je bil dvorni mojster, ki je vedel za afero, a je moral pogledati skozi prste.

4. Zinaida Jusupova

Kneginja Zinaida Jusupova je bila ena od najlepših med najpremožnejšimi ženskami v carski Rusiji. Njen sin Feliks, ki je bil eden od organizatorjev umora Rasputina, je o svoji materi pisal: »Mati je bila očarljiva. Bila je visoke rasti, vitka in prefinjena temnolaska s očmi, ki so izžarevale zvezdni sijaj. Bila je tudi pametna, izobražena, umetniška in prijazna. Vsi so podlegali njenim čarom.«

Zinaida Jusupova (Valentin Serov, 1900-1902)

Jusupova je bila tudi znana dobrodelnica. Meriel Buchanan, hči zadnjega britanskega ambasadorja v carski Rusiji, je plemkinjo opisala v svoji knjigi z naslovom Gospe na ruskem dvoru: »Zmeraj je bila pripravljena velikodušno darovati vsakomur, ki se je obrnil nanjo in storiti največ, kar je lahko, da je pomagala ljudem v stiski. Zanje je zastavljala svoje ime in na razpolago dajala svojo hišo in sredstva za vsakršno dobro stvar. Zaradi zapletov pri uradovanju pa se je izmikala javnemu nastopanju.«

Plemkinja, ki je izhajala iz ene najbogatejših ruskih plemiških družin, je posedovala ogromno zbirko draguljev, ki jo je prekašala samo zbirka družine Romanovih. Ko je po revoluciji 1917 zapustila Rusijo, je s sabo uspela vzeti največje drage kamne.

Preberite še o lepoticah sovjetske kinematografije (FOTO).

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.