Jurij Gagarin je dosegel status legende, ko je 12. aprila 1961 postal prvi človek v vesolju. Zemljo je zapustil kot navaden pilot, vrnil pa se je kot ikona – v Sovjetski zvezi so ga slavili kot rock zvezdo.
Po njegovem slavnem potovanju so sovjetske oblasti Gagarina takoj poslale na »turnejo« po 30 državah sveta. Večerjal je celo z britansko kraljico Elizabeto II. in prekršil protokol, ko se je fotografiral z monarhinjo. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je Gagarinu vročil zlate mestne ključe Aleksandrije in Kaira, medtem ko je bil v Havani od Fidela Castra deležen pravega medvedjega objema.
Kdo bi si takrat lahko zamislil, da bo Gagarin, čedni mladenič z nalezljivim nasmeškom, ki mu je bil ves svet pod nogami, že čez sedem let mrtev.
Po treh letih potovanj po svetu se je Gagarin vrnil na delo. Da bi izboljšal svoje pilotske veščine, se je vpisal na letalski program Inženirske akademije zračnih sil v Žukovskem. Stremel je k temu, da bi ponovno obiskal vesolje.
»Gagarina ne smemo spremeniti v muzejski eksponat, to bi ga ubilo,« je zapisal njegov nadrejeni in prijatelj Nikolaj Kamanin, vodja usposabljanja kozmonavtov pri sovjetskem vesoljskem programu. Kamaninove besede namigujejo, da je Moskva želela Gagarina poslati na naslednjo vesoljsko misijo. Toda zanjo nikoli ni prišla priložnosti.
27. marca 1968 je bilo oblačno, Gagarin pa je opravljal poskusni polet v lovcu dvosedu MiG-15UTI. Zraven je bil njegov mentor Vladimir Serjogin, izkušen pilot, ki je bil med drugo svetovno vojno nagrajen z odlikovanjem heroja Sovjetske zveze. Polkovnik Serjogin je preverjal Gagarinovo letalno tehniko, preden bi mu pustil, da poleti z naprednejšim modelom MiG-17.
Ob 10:19 po lokalnem času sta Gagarin in Serjogin poletela iz zračne baze Čkalovski blizu Moskve. V planu je bil najmanj polurni polet, vendar je ob 10:32 Gagarin kontrolorjem na tleh sporočil, da se vračata v bazo. Kmalu po tem so bile prekinjene vse zveze z njegovim letalom.
Po tem, ko je lovec izginil z radarjev, so oblasti poslale iskalno ekipo letal in helikopterjev. Štiri ure kasneje so našli razbitine lovca blizu kraja Kiržač v Vladimirski regiji, 133 kilometrov vzhodno od Moskve. Kraj nesreče je bil popolno razdejanje, trupli obeh pilotov pa nerazpoznavni. Formalno identificirati Gagarina in Serjogina ni bila lahka naloga.
»Nemogoče si je bilo zamisliti mrtvega Gagarina. Bil je večji od življenja, predstavljal je neomejene sanje neba, letenja in vesolja,« je izjavil Kamanin. A kozmonavta ni bilo več in začela se je preiskava njegove smrti.
Rezultati preiskave so postali dostopni javnosti šele leta 2011, ko so ruske oblasti odprle arhive ob 50. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje.
»Najverjetnejši razlog za nesrečo je bil nenaden manever, s katerim se je pilot želel izogniti meteorološkemu balonu. To je povzročilo izgubo nadzora nad letalom, ki je nato padlo v spiralo in strmoglavilo,« je povedal Aleksander Stepanov, uradnik v Predsedniškem arhivu.
Po tej razlagi Gagarin preprosto ni imel sreče – velik meteorološki balon se je pojavil v njegovi coni letenja in pilota sta v obupanem poskusu, da se mu izogneta, nenamerno pikirala letalo na način, ki ga nista mogla več popraviti, predvsem zaradi dodatne mase (lovec je bil opremljen z dodatnimi rezervoarji goriva, ki so ga upočasnili) in gostih oblakov.
Ne glede na to pa niso vsi zadovoljni z uradno razlago in vzniknile so številne špekulacije, kaj naj bi se zares zgodilo.
1) Serjogin je nenadoma izgubil zavest
»Sem pristaš hipoteze, ki pravi, da je Serjogin doživel srčni napad. Morda je padel na eno od kontrolnih ročic, kar je privedlo do usodnih posledic,« pravi Vitalij Žolobov, sovjetski kozmonavt.
2) Pilota je ubila izguba pritiska
Pilot Igor Kuznjecov, ki je sodeloval pri preiskavi Gagarinove smrti, meni, da je smrt pilotov povzročila nenadna izguba pritiska v kabini. Nekateri menijo, sta med letom na višini 4.000 metrov začela izgubljati pritisk in višino, nakar sta izgubila zavest in posledično nadzor nad letalom.
3) Okvara motorja
Naslednja razlaga pravi, da je MiG-15 preprosto ušel izpod nadzora.
Inženir Valentin Kozirjev je v svojih spominih zapisal, da mu je eden od preiskovalcev povedal za okvaro motorja, ki naj bi povzročila pikiranje. Poskusi pilotov, da bi spravila situacijo nazaj pod nadzor, so bili zaman.
4) Nesrečo je povzročilo drugo letalo
Aleksej Leonov, Gagarinov kozmonavtski kolega in prvi človek, ki se je leta 1965 sprehodil po vesolju, podpira to hipotezo. Leta 2013 je izjavil, da je bil za Gagarina in Serjogina usoden nepremišljen manever nekega drugega letala. To naj bi namreč švignilo mimo njunega miga in povzročilo njegovo pikiranje.
Niti ena od teh hipotez ni bila dokazana. Jasno pa je, da sta Gagarin in Serjogin umrla v tragičnih okoliščinah, ki so vključevale tehnične težave, slabo vreme in morda tudi človeško napako.
Preberite še:
6 stvari, ki jih morda niste vedeli o Juriju Gagarinu
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
