Kakor so nacisti prvič napadli, so večino avtobusov in tovornjakov v Moskvi prekvalificirali za potrebe Rdeče armade, pa tudi oskrbo z gorivom in plinom. Tako je glavno sredstvo javnega prevoza postal trolejbus. Mesto je potrebovalo premog in drva za ogrevanje, zato so nekatere trole preoblikovali v tovorna vozila, tako kot na tej fotografiji. Moskva ima še danes eno največjih trolejbusnih omrežij na svetu.
Poleti leta 1941 so zakamuflirali ves center Moskve. Tovarne, mostove, telegrafske postaje, celo Kremelj in Bolšoj teater so skrili pred napadi iz zraka. Metode so bile različne, od kontrastnega barvanja površin do postavljanja lažnih ponaredkov. Vseeno je bil Bolšoj teater resno poškodovan, ko je 28. oktobra 1941 500-kilogramska bomba zadela fasado in raznesla dvorano. Rekonstrukcija najslavnejšega gledališča v državi je trajala celi dve leti – leta 1943 se je začela nova operna sezona s predstavo Ivan Susanin.
Stanovanjski kompleks na Bersenevskem nabrežju je bil zgrajen v letih 1927-1931 za sovjetsko elito, zato je najprej dobil vzdevek »Vladna hiša«, pozneje pa »Hiša na nabrežju«. Tu je živelo dvesto sovjetskih ministrov in namestnikov, 15 maršalov in pet admiralov. Jeseni 1941 so vse izselili, na streho pa so namestili protiletalske enote. Skoraj vsi stanovalci kompleksa so odšli na bojišče, ena tretjina se ni vrnila nikoli.
V Moskvi so prve »balonarske barikade« namestili na Aleksandrovskem vrtu poleg kremeljskih zidov, na mestu današnje Katedrale Kristusa Odrešenika in na mestu današnjega parka Zarjadje. Skupno so v prestolnici namestili več kot 300 vojaških balonov za zaščito Kremlja pred zračnimi napadi. Med seboj so jih povezali na 4 km narazen in letala Luftwaffe so se zaletavala v napete kovinske jeklenice.
Na začetku 19. stoletja je bila ta soseska zelo odmaknjena od takratnega centra mesta, danes pa jo štejemo za del centra Moskve. Tik pred vojno so v bližini zgradili nove stanovanjske komplekse, v načrtu pa je bila tudi izgradnja vodnega kanala, vendar se to nikoli ni uresničilo.
Strateška prometnica je povezovala Moskvo in obrambno linijo v Možajsku, ki je spadal pod enega od štirih utrjenih okrajev okoli mesta. Na sliki vidimo, kako se vojaška vozila vozijo mimo lokacije, kjer je danes muzej borodinske bitke.
Ko je bila razbita obrambna linija pri Možajsku, je bila Moskva uradno priča obleganju. Okoli mesta so postavili 10 kilometrov barikad, 24.000 protitankovskih ovir in 46 km žičnatih ograj. Okna so prekrili s papirjem, da ne bi steklo pokalo med bombardiranji. Moskva je za časa celotne vojne doživela 72 zračnih napadov, največ jeseni 1941.
Sedemnajstega julija 1944 je 57.600 vojakov in oficirjev Wehrmachta korakalo po ulicah Moskve. »Parada poražencev« je trajala več ur. Za Nemci so se peljali tovornjaki z vodnimi topovi, ki so simbolično »počistili« spomin na neuspešne zavojevalce Moskve.
Kako so lahko Rusi pred nemškimi bombniki skrili ogromni Kremelj? Preberite tukaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
